Izvajanje čezmejnih storitev iz oziroma v druge države članice EU

Delavec je napoten na delo v drugo državo EU, če ga na delo v tujino napoti njegov delodajalec. V vsakem primeru pa se lahko čezmejna storitev z napotenim delavcem izvaja le, če je izpolnjen eden od treh pogojev:

• napotitev delavcev na ozemlje katere od držav članic na lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavce napotilo, in pogodbenico, ki so ji storitve namenjene,
• napotitev delavcev v ustanovo ali podjetje, ki je v lasti skupine na ozemlju katere od držav članic EU, na podlagi akta o napotitvi,
• ko podjetje ali agencija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku posreduje delo delavca podjetju uporabniku s sedežem na ozemlju katere od držav članic EU.

Tuji ponudniki storitev s sedežem v drugih državah članicah EU lahko v Republiki Sloveniji s svojimi napotenimi delavci izvajajo čezmejne storitve pod pogoji, določenimi v Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev.

Čezmejno izvajanje storitev iz oziroma v tretje države

Slovenski delavci so lahko v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih napoteni tudi v tretje države, pod pogoji in postopki, kot jih določa nacionalna zakonodaja države, v katero je napoten slovenski delavec.

Če je Republika Slovenija s tretjo državo, v katero je napoten delavec, sklenila sporazum na področju urejanja socialnega zavarovanja, lahko delavec v času svoje napotitve v tretjo državo ohrani vključitev v sistem socialnega zavarovanja Republike Slovenije.

Tuji ponudniki storitev, s sedežem v drugih državah članicah EU, lahko v Republiki Sloveniji s svojimi napotenimi delavci izvajajo čezmejne storitve pod pogoji, določenimi v Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev.

Če državi nista sklenili mednarodnega sporazuma o urejanju socialnega zavarovanja, mora napoteni delavec ohraniti vključitev v sistem socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji, kot tudi zagotoviti vključitev v sistem socialnega zavarovanja države, v kateri dejansko opravlja delo, in sicer po načelu »lex loci laboris«.

Delovnopravni status napotenega delavca

Napoteni delavci so osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, poslane na delo ali na strokovno izpopolnjevanje ob delu v tujino. V času njihove napotitve v tujino jim mora delodajalec zagotavljati vse pravice in ugodnosti, kot izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih, ter jim za čas dela v tujini na ustrezen način urediti delovnopravno dokumentacijo za napotenega delavca.

Tuji ponudniki storitev, ki v Republiki Sloveniji opravljajo čezmejne storitve s svojimi napotenimi delavci, jim morajo zagotoviti vse pravice in delovnopravne pogoje, kot so določeni v Zakonu o delovnih razmerjih, predvsem z vidika ter za čas dela v tujini in na ustrezen način urediti delovnopravno dokumentacijo za napotenega delavca.