Napotitev delavcev na delo v tujino

Izvajanje čezmejnih storitev iz oziroma v druge države članice EU

Delavec je napoten na delo v drugo državo EU, če ga na delo v tujino napoti njegov delodajalec. V vsakem primeru pa se lahko čezmejna storitev z napotenim delavcem izvaja le, če je izpolnjen eden od treh pogojev:

• napotitev delavcev na ozemlje katere od držav članic na lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavce napotilo, in pogodbenico, ki so ji storitve namenjene,
• napotitev delavcev v ustanovo ali podjetje, ki je v lasti skupine na ozemlju katere od držav članic EU, na podlagi akta o napotitvi,
• ko podjetje ali agencija za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku posreduje delo delavca podjetju uporabniku s sedežem na ozemlju katere od držav članic EU.

Tuji ponudniki storitev s sedežem v drugih državah članicah EU lahko v Republiki Sloveniji s svojimi napotenimi delavci izvajajo čezmejne storitve pod pogoji, določenimi v Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev. Delodajalec iz EU, EGP ali Švicarske konfederacije mora pred začetkom izvajanja storitev opraviti prijavo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Dostopna spletna prijava Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Poleg potrdila o prijavi mora tuji delodajalec zagotoviti, da se na mestu opravljanja storitve hranijo še naslednja dokazila:

• kopija pogodbe med naročnikom storitve in tujim delodajalcem oziroma primerljivi akt v primeru napotitve v povezano gospodarsko družbo,
• izvodi pogodb o zaposlitvi,
• izvodi plačilnih list,
• dokazila o izplačanih plačah,
• evidenca o izrabi delovnega časa,
• veljavno potrdilo A1.

Čezmejno izvajanje storitev v dejavnosti mednarodnega prevoza

Vozniki v mednarodnem prometu, zaposleni v drugi državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji, se skladno z Direktivo 2020/1057 štejejo za napotene delavce v Republiki Sloveniji takrat, ko na njenem ozemlju izvajajo kabotažo oziroma ko opravljajo mednarodni prevoz, ki ni dvostranske narave. Delodajalec jim je v tem obdobju dolžan zagotoviti pravice iz dela, določene v Direktivi 96/71/ES, skladno s predpisi in panožnimi kolektivnimi pogodbami, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

Tuji delodajalec, ki čezmejno izvaja storitve v dejavnosti mednarodnih prevozov, pred začetkom izvajanja storitve, poda ali ustrezno posodobi izjavo preko večjezičnega standardnega obrazca na javnem vmesniku, povezanem s sistemom IMI in jo zagotovi vozniku. Voznik mora poleg navedene izjave v času izvajanja storitev s seboj imeti še elektronski tovorni list e-CRM oziroma tovorni list CRM ter tahografske zapise z oznakami držav članic EU, kjer je opravljal storitve mednarodnega prevoza ali kabotaže, potrdilo A1. Napoteni voznik čezmejno opravlja delo v Republiki Sloveniji na podlagi urejenega prebivanja skladno z zakonom, ki ureja prebivanje in delo tujcev. Obveznost podaje izjave oziroma posodobitve preko večjezičnega obrazca velja tudi za tujo samozaposleno osebo. Izjave ni potrebno podati za tujega voznika, ki v Republiki Sloveniji izvaja dvostranski ali tranzitni prevoz. 

Čezmejno izvajanje storitev iz oziroma v tretje države

Slovenski delavci so lahko v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih napoteni tudi v tretje države, pod pogoji in postopki, kot jih določa nacionalna zakonodaja države, v katero je napoten slovenski delavec.

Če je Republika Slovenija s tretjo državo, v katero je napoten delavec, sklenila sporazum o koordinaciji socialnega zavarovanja, lahko delavec v času svoje napotitve v tretjo državo ohrani vključitev v sistem socialnega zavarovanja Republike Slovenije.

Tuji ponudniki storitev, s sedežem v drugih državah članicah EU, lahko v Republiki Sloveniji s svojimi napotenimi delavci izvajajo čezmejne storitve pod pogoji, določenimi v Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev.

Če državi nista sklenili mednarodnega sporazuma o urejanju socialnega zavarovanja, mora napoteni delavec ohraniti vključitev v sistem socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji, kot tudi zagotoviti vključitev v sistem socialnega zavarovanja države, v kateri dejansko opravlja delo, in sicer po načelu »lex loci laboris«.

Delovnopravni status napotenega delavca

Napoteni delavci so osebe v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, poslane na delo ali na strokovno izpopolnjevanje ob delu v tujino. V času njihove napotitve v tujino jim mora delodajalec zagotavljati vse pravice in ugodnosti, kot izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih, ter jim za čas dela v tujini na ustrezen način urediti delovnopravno dokumentacijo za napotenega delavca.

Tuji ponudniki storitev, ki v Republiki Sloveniji opravljajo čezmejne storitve s svojimi napotenimi delavci, jim morajo zagotoviti vse pravice in delovnopravne pogoje, kot so določeni v Zakonu o delovnih razmerjih in v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti, in na ustrezen način urediti delovnopravno dokumentacijo za napotenega delavca.