Skoči do osrednje vsebine

Izpostavljenost sevanjem v zdravstvene namene

Pacienti so lahko namenoma izpostavljeni ionizirajočim sevanjem med diagnostičnimi postopki ali zaradi zdravljenja. V takih primerih govorimo o izpostavljenosti v zdravstvene namene. Ker posamezni pacienti pri tem prejmejo znatne doze, visoka pa je tudi skupna izpostavljenost, se področju izpostavljenosti v zdravstvene namene na mednarodni ravni namenja čedalje več pozornosti.

Povprečni prebivalec Slovenije zaradi medicinskih preiskav letno prejme približno 0,7 mSv. Pri tem je najpomembnejši prispevek preiskav z računalniško tomografijo (CT), ki prispevajo približno 60 odstotkov skupne doze, klasična rentgenska diagnostika prispeva približno 20 odstotkov, intervencijski posegi in preiskave v nuklearni medicini pa po približno 10 odstotkov. Rezultati kažejo, da je izpostavljenost prebivalstva v Sloveniji nekoliko pod evropskim povprečjem, ki je 1 mSv letno na prebivalca.

Optimizacija radioloških posegov

Optimizacija radioloških posegov je med ključnimi načeli varstva pred sevanji v zdravstvene namene. Temelji na konceptu diagnostičnih referenčnih ravni (DRR), ki ga je Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji predstavila leta 1996. Raven izpostavljenosti pacientov pri izbrani preiskavi ob uporabi posameznega rentgenskega aparata lahko ocenimo s primerjavo med povprečno izpostavljenostjo na tem aparatu in vrednostjo DRR za Slovenijo. Vrednost DRR se običajno določi pri vrednosti, pod katero je izpostavljenost pri treh četrtinah vseh tovrstnih posegov.

V Sloveniji smo DRR za petnajst rentgenskih preiskav prvič določili leta 2006 po obsežnem petletnem zbiranju podatkov o izpostavljenosti pacientov. Zaradi sprememb v tehnologiji in po strokovnih smernicah pa je treba diagnostične referenčne ravni redno posodabljati. Z uporabo DRR je mogoče ugotoviti tudi, pri uporabi katerih rentgenskih aparatov tipična izpostavljenost pacientov znatno presega pričakovane vrednosti. Osredotočenje na optimizacijo posegov na teh aparatih omogoča izboljšanje radiološke prakse in zmanjšanje izpostavljenosti pacientov. Raven izpostavljenosti za posamezno rentgensko napravo ali skupino takih naprav se v procesu izdaje potrebnih dovoljenj in potrdil za izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov sevanja v zdravstvu primerja z DRR. Če povprečna izpostavljenost pacientov za posamezno preiskavo presega DRR, zahtevamo optimizacijo protokolov za izvedbo te preiskave. Čeprav je ta proces pomemben pri vseh radioloških posegih, posebno pozornost namenjamo posegom, pri katerih je raven izpostavljenosti pacientov visoka in med katerimi izstopajo intervencijski posegi in računalniška tomografija. 

Konec leta 2019 smo na podlagi sistematičnega pregledovanja izpostavljenosti pacientov pri radioloških posegih pripravili posodobljene Diagnostične referenčne ravni v Republiki Sloveniji

V nuklearni medicini se namesto diagnostičnih referenčnih ravni uporabljajo priporočene aktivnosti apliciranega radioizotopa. Zaradi majhnega števila oddelkov nuklearne medicine v Sloveniji razvoj nacionalnih vrednosti ni smiseln, temveč se uporabljajo mednarodna priporočila (pretežno priporočila Evropske zveze za nuklearno medicino, ENMA) ob upoštevanju tehničnih značilnosti posamezne slikovne naprave. Tipične vrednosti aplicirane aktivnosti preverjamo v postopku odobritve programa radioloških posegov.

Upravičenost radioloških posegov

Drugo ključno načelo uporabe ionizirajočega sevanja v zdravstvene namene je načelo upravičenosti. Številne mednarodne študije kažejo, da je lahko neupravičenih ali neustreznih tudi več deset odstotkov diagnostičnih radioloških posegov. To vodi do nepotrebne izpostavljenosti pacientov, hkrati pa pomeni dodatno finančno obremenitev zdravstvenega sistema. Tako v zadnjih letih izvajanju načela upravičenosti namenjamo čedalje več pozornosti. Kot najustreznejša rešitev se kaže uporaba meril za napotitve, še posebej v povezavi s sistemom elektronskega naročanja in digitalnimi sistemi za klinično podporo pri naročanju. Skupaj z izboljšanjem kliničnih informacij, natančnejšim izpolnjevanjem napotnic in enotnim zdravstvenim informacijskim sistemom bi merila za napotitve pomembno pripomogla k boljšemu izvajanju načela upravičenosti.

Izvajanje sevalnih dejavnosti in uporaba virov sevanj v zdravstvu

Sevalna dejavnost je vsaka človekova dejavnosti, ki lahko poveča izpostavljenost posameznikov ionizirajočim sevanjem. Večina sevalnih dejavnosti v zdravstvu vključuje izvedbo radioloških posegov, pri katerih so v zdravstvene namene izpostavljeni pacienti ali druge osebe. V manjši meri so izpostavljeni tudi izvajalci radioloških posegov ali drugi delavci v zdravstvu.

Za izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov sevanj v zdravstvu velja, da morajo izvajalci dejavnosti in uporabniki virov sevanji izpolniti z zakonodajo predpisane pogoje. Izpolnjevanje pogojev preverjamo v postopku izdaje dovoljenj in z inšpekcijskim nadzorom.

Za izvajanje sevalne dejavnosti mora izvajalec pridobiti dovoljenje Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji. S tem zagotavljamo, da ustanove, ki izvajajo sevalno dejavnost, izpolnjujejo pogoje glede prostorov, usposobljenosti izvajalcev in varstva izpostavljenih delavcev.

Poleg dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti je treba pridobiti dovoljenje tudi za uporabo vsakega vira sevanja. S tem zagotavljamo, da viri sevanja (na primer rentgenski aparati) izpolnjujejo tehnične pogoje in da so radiološki posegi, ki se z njimi izvajajo, ustrezno optimizirani in upravičeni.

Radiološki poseg se lahko izvede samo, če ga predpiše napotni zdravnik, odobri pa zdravnik, odgovoren za radiološki poseg. Pri posegih v radioterapiji sodeluje tudi medicinski fizik.