Državna nagrada na področju ohranjanja narave

Nagrada je poimenovana po priznanem slovenskem biologu in naravovarstveniku Radu Smerduju.

Nagrada Rada Smerduja se podeljuje enkrat letno, praviloma na rojstni dan Rada Smerduja, 14. junija. Prejemnika nagrade izbere Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave.

Izbira nagrajenca in nagrada

Za izbor prejemnika Nagrade Rada Smerduja Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave vsako leto objavi javni razpis.

Kandidate za nagrade lahko predlagajo fizične in pravne osebe. Nagrado lahko prejme posameznik, skupina, društvo, ustanova, zavod ali druga organizacija, ki pomembno prispeva k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave v Republiki Sloveniji.

Prejemnika nagrade izmed kandidatov izbere odbor. Nagrajenec prejme denarno nagrado in plaketo ali skulpturo. Sredstva za dodeljevanje nagrade in delo odbora se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

Skulptura Nagrada Rada Smerduja je poklon cikličnosti življenja, neskončnemu razvoju ekosistemov in soodvisnosti vsega, kar obstaja na našem trdnem, a hkrati izjemno občutljivem svetu. Zasnovana je kot neskončna, dvostransko orientirana zanka, ki ne pozna začetka ali konca, temveč le neprekinjeno prehajanje med različnimi naravnimi stanji. Na nestabilnem podstavku skulptura ostaja v neposrednem stiku z okoljem. V sebi nosi slutnjo krhkosti, saj lahko že najmanjši premik zmoti njeno ravnotežje. V zrcalnem zunanjem plašču skulpture odseva prisotnost opazovalca, torej življenja, s čimer s svetom vzpostavlja aktiven dialog. Notranja tekstura skulpture pa ima v sebi zapisano zgodbo o tem, kar na prvi pogled ostaja skrito – o nepojmljivih razsežnostih narave in o njeni tihi, a neizmerni moči, ki ji ni mogoče kljubovati. Kreativna zasnova skulpture je bila izbrana na javnem anonimnem natečaju. Avtor skulpture je Urh Wiegele.

O Radu Smerduju

Rado Smerdu se je rodil v Ljubljani leta 1949, umrl pa je ob raziskovanju soteske Predaselj v Kamniški Bistrici avgusta leta 1984. 

Med leti 1967 in 1972 je študiral biologijo na ljubljanski univerzi in bil že med študijem aktiven član študentskega entomološkega društva Štefana Michielija ter aktiven član, pozneje pa tudi predsednik Društva za raziskovanje jam v Ljubljani.

Sodeloval je pri nastajanju strokovnih revij in posnel več filmov z naravoslovno, jamarsko in naravovarstveno vsebino. Na mednarodnem festivalu speleološkega filma v Franciji je leta 1980 skupaj s soavtorjem Vilkom Filačem prejel posebno nagrado žirije za film Kje so tiste stezice.

Rado Smerdu je s svojim delom pomembno prispeval k oblikovanju metod varstva narave ter k izdaji Inventarja najpomembnejše naravne dediščine leta 1976. Eden njegovih ključnih strokovnih prispevkov je predstavitev in preskus metode vrednotenja naravne dediščine na Planinskem polju.