Skoči do osrednje vsebine

Konzularne informacije Veleposlaništva Bern

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri vstopu državljanov tretjih držav v Slovenijo na zunanji schengenski meji še vedno veljajo omejitve nenujnih potovanj. Aktualne informacije o določanju nujnosti potovanj najdete na strani policije, o prehajanju meja, ukrepih na meji ob vstopu v Slovenijo in sezname držav pa na posebni strani Prehajanje meja.

Konzularni oddelek veleposlaništva nudi konzularno zaščito in pomoč državljanom Republike Slovenije in izvaja nekatere konzularne funkcije v korist tujih državljanov. V nadaljevanju so navedene osnovne infromacije o storitvah za državljane Slovenije.

Dežurna številka

Državljanom, ki se znajdejo v težavah in nujno potrebujejo pomoč veleposlaništva, je ta zagotovljena tudi izven poslovnega časa na dežurni telefonski številki +41796943683.

Potni list

Kako pridobite biometrični potni list?

Vlogo za izdajo potnega lista lahko vloži državljan Republike Slovenije na katerikoli upravni enoti v RS oziroma na diplomatsko-konzularnem predstavništvu RS v tujini.

Državljani, ki v tujini stalno ali začasno prebivajo, lahko vlogo za izdajo novega potnega lista vložijo pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini.

Za nov potni list ni mogoče zaprošati na častnih konzulatih.

Osebna prisotnost

Vlogo za nov potni list mora državljan vložiti osebno na veleposlaništvu, saj se v postopku ugotavlja njegova istovetnost, skladnost priložene fotografije z dejansko podobo, na vlogo pa se mora tudi podpisati. Uradna oseba državljanu, starejšemu od 12 let, odvzame tudi prstna odtisa.

Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred podajo vloge za nov potni list

Urejeni podatki v registru stalnega prebivalstva

Vse zadeve, ki jih urejate pred organi tuje države (osebna imena, poroke, stalna prebivališča) je potrebno naknadno vpisati tudi v slovenske registre.

Osebno ime - če ste v času veljavnosti potnega lista spremenili ime s poroko, morate pred izdajo novega potnega lista z novim imenom izvesti postopek naknadnega vpisa poroke.

Urejeno stalno prebivališče – v slovenskih potnih listih je navedeno tudi stalno prebivališče imetnika potnega lista. Vsak državljan Republike Slovenije mora v skladu s predpisi Republike Slovenije v slovenskih registrih imeti zavedeno zadnje stalno prebivališče.  

Termin

Konzularni oddelek deluje na podlagi sistema naročanja.

Kaj morate prinesti s seboj?

  1. Vaš stari potni list Republike Slovenije oziroma, če potnega lista nimate, drug osebni dokument s fotografijo.
  2. Fotografijo, ki ustreza zahtevam za izdelavo biometričnih potnih listov:
    • velikost fotografije: 3,5 x 4,5 cm
    • obraz naj ne bi zajemal več kot 70% fotografije
    • ozadje naj bo svetlomodro, nikakor ne belo
  3. Izpolnjeno vlogo za izdajo potnega lista
  4. Konzularno takso v gotovini:
    • otroci do 3. leta starosti: 55 CHF + vloga 7 CHF
    • otroci od 3. do 18. leta starosti 76 CHF + vloga 7 CHF
    • odrasli (10-letna veljavnost) 118 CHF + 7  vloga CHF

Pogrešitev, izguba ali kraja potnega lista

Če ste potni list izgubili, so vam ga ukradli ali ga pogrešate in se vam je to zgodilo v tujini, lahko naznanitev opravite najpozneje v 30 dneh na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini ali v 8 dneh po vrnitvi v Slovenijo na upravni enoti.

Slovenski državljan pogrešitev potnega lista najprej prijavi policiji (Verlustanzeige, avis de perte, avviso di perdita). S tem se imetniki zavarujete pred morebitnimi zlorabami pogrešanega dokumenta. S policijskim zapisnikom se potem osebno zglasite na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, kjer podate izjavo o okoliščinah odtujitve dokumenta in kjer se sestavi zapisnik. Naznanitev izgubljenega potnega lista je oproščena plačila takse.

Taksa za izdajo duplikata potnega lista je dvojna, v primeru večkratne pogrešitve pa večkratna. V primerih pogoste pogrešitve potnega lista zakon omogoča izdajo potnega lista z omejeno veljavnostjo (le eno leto).

Osebna izkaznica

Kdo lahko zaprosi za novo osebno izkaznico in kje?

Od leta 2013 lahko slovenski državljani, ki v tujini stalno ali začasno prebivajo, vlogo za novo osebno izkaznico vložijo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu RS v tujini.

Republika Slovenija izdaja štiri vrste osebnih izkaznic:

  1. Državljanu, ki še ni dopolnil starosti treh let, se izda osebna izkaznica z veljavnostjo treh let.
  2. Državljanu staremu od treh do osemnajst let pa z veljavnostjo pet let.
  3. Polnoletni državljan lahko dobi osebno izkaznico z veljavnostjo deset let.
  4. Če je državljan več kot enkrat izgubil osebno izkaznico, se izda osebna izkaznica z veljavnostjo enega leta.

Moram za novo osebno izkaznico osebno na veleposlaništvo?

Vlogo mora državljan vložiti OSEBNO, saj se v postopku ugotavlja njegova istovetnost, skladnost priložene fotografije z dejansko podobo, na vlogo pa se mora tudi podpisati.

Za osebo, ki še ni dopolnila 18 let (in ki ni sklenila zakonske zveze), vlogo poda zakoniti zastopnik, otrok pa mora biti na veleposlaništvu navzoč (izjema so dojenčki in otroci do 8. leta starosti).

Vloga se lahko vloži le na veleposlaništvu v Bernu. Na častnih konzulatih NI MOŽNO podati vloge za osebno izkaznico.

Kaj mora biti urejeno preden lahko zaprosite za novo osebno izkaznico?

Urejeno osebno ime

Če ste v času veljavnosti osebne izkaznice spremenili ime s poroko, morate pred izdajo nove osebne izkaznice z novim imenom izvesti postopek naknadnega vpisa poroke.

Urejen stalni naslov

Pred vlogo za osebno izkaznico morajo državljani urediti prijavo stalnega ali začasnega prebivališča v tujini v slovenskem matičnem registru.

Kaj morate prinesti s seboj?

  1. Stara osebna izkaznica - če osebne izkaznice RS še nimate, predložite osebni dokument z barvno fotografijo in dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije.
  2. Fotografija - eno fotografijo v skladu z navodili.
  3. Plačati konzularo takso v gotovini:
    • otroci do 3. leta starosti: 41 CHF + vloga 7 CHF
    • otroci od 3. do 18. leta starosti 59 CHF + vloga 7 CHF
    • odrasli (10-letna veljavnost; nad 70 let trajna veljavnost) 76 CHF + 7  vloga CHF
  4. Vlogo za pridobitev osebne izkaznice.

Pogrešitev, izguba ali kraja osebne izkaznice

Če ste osebno izkaznico izgubili, so jo vam ukradli ali jo pogrešate in se vam je to zgodilo v tujini, lahko naznanitev opravite najpozneje v 30 dneh na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini ali v 8 dneh po vrnitvi v Slovenijo na upravni enoti.

Slovenski državljan pogrešitev osebne izkaznice najprej prijavi policiji (Verlustanzeige, avis de perte, avviso di perdita). S tem se imetniki zavarujete pred morebitnimi zlorabami pogrešanega dokumenta. S policijskim zapisnikom se potem osebno zglasite na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, kjer podate izjavo o okoliščinah odtujitve dokumenta in kjer se sestavi zapisnik. Naznanitev izgubljene osebne izkaznice je oproščena plačila takse.

Taksa za izdajo duplikata osebne izkaznice je dvojna, v primeru večkratne pogrešitve pa večkratna. V primerih pogoste pogrešitve osebne izkaznice zakon omogoča izdajo osebne izkaznice z omejeno veljavnostjo (le eno leto).

Matične zadeve

Sklenitev zakonske zveze

Za sklenitev zakonske zveze v Švici slovenski državljani potrebujejo potrdilo o samskem stanu. Vlogo za izdajo potrdila o samskem stanu oddajo na Veleposlaništvu RS v Bernu. Vlogi se predloži slovenski potni list ali slovensko osebno izkaznico ali potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije.

Vpis sklenitve zakonske zveze v Švici ali Liechtensteinu v matični register v Sloveniji in morebitno spremembo priimka po sklenitvi zakonske zveze lahko uredite na Veleposlaništvu RS v Bernu. S seboj prinesite slovenski potni list (oz. slovensko osebno izkaznico ali potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije) in izpisek iz matičnega registra na mednarodnem obrazcu oz. za Švico izpisek na obrazcu CIEC ("Auszug aus dem Eheregister", "Extrait de l'acte de mariage", "Estratto dell'atto del matrimonio"; običajna št. 3.80XXX/4 strani), ki mora biti overjen z žigom Apostille in preveden v slovenski jezik.

Opozarjamo, da matični urad v Švici ali Liechtensteinu Republike Slovenije ne obvešča o sklenitvah zakonskih zvez njenih državljanov, zato ste dolžni javiti vse civilnopravno relevante podatke (sklenitev zakonske zveze, spremembo priimka po sklenitvi zakonske zveze, razvezo zakonske zveze) pristojnemu veleposlaništvu ali pristojni upravni enoti v Sloveniji. 

Rojstvo otroka

Za priglasitev otroka v državljanstvo Republike Slovenije in vpis v matični register v Sloveniji mora biti vsaj eden od staršev državljan Republike Slovenije. Za ureditev vpisa se mora vlagatelj osebno oglasiti na veleposlaništvu ali na konzularnih urah v Zürichu. Predložiti mora slovenski potni list (oz. slovensko osebno izkaznico ali potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije), izpisek iz matičnega registra na mednarodnem obrazcu oz. za Švico izpisek na obrazcu CIEC ("Auszug aus dem Geburtsregister", "Extrait de l'acte de naissance", "Estratto dell'atto di nascita"; običajna št. 1.80XXX/3 strani), ki mora biti overjen z žigom Apostille in preveden v slovenski jezik.

V primeru, da zakonska zveza staršev otroka še ni vpisana v matičnem registru v Sloveniji, je najprej treba urediti vpis poroke.

Razveza zakonske zveze

Švicarska sodišča slovenskih organov ne obveščajo o razvezah zakonskih zvez slovenskih državljanov, ki živijo v Švici. Zato ste kot državljan Republike Slovenije slovenskim organom dolžni javiti tudi razvezo zakonske zveze. 

Za priznavanje razveze zakonske zveze se uporablja Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, v skladu s katerim  je potrebno original tuje razvezne sodbe in njen prevod osebno vložiti na pristojno okrožno sodišče v Sloveniji. V kolikor so bili v zakonski zvezi rojeni otroci, je potrebno predložiti celotno tujo pravnomočno razvezno sodbo in njen prevod. V nasprotnem primeru zadostuje del tuje pravnomočne sodbe in njen prevod. Po izdaji odločbe slovenskega sodišča o priznavanju tuje razvezne sodbe se ureja vpis razveze na pristojni upravni enoti v Sloveniji. 

Za spremembo priimka po razvezi zakonske zveze lahko zakonec, ki je ob sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, pri pristojnem organu v šestih mesecih po pravnomočnosti tuje sodne odločbe o razvezi poda izjavo, da želi imeti priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo te zakonske zveze. Izjavo lahko poda le, če v času trajanja zakonske zveze priimka ni spreminjal. V primeru zamujenega roka je potrebno podati vlogo za spremembo osebnega imena. O prošnji za spremembo osebnega imena odloča upravna enota. Postopek spremembe osebnega imena je bolj obširen, vlogi je treba priložiti tudi podatke iz kazenske evidence. Spremembo priimka oz. osebnega imena na splošno ureja Zakon o osebnem imenu.

Sprememba naslova bivališča

Na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu lahko uredite prijavo spremembe stalnega ali začasnega prebivališča. Obveznost prijave spremembe prebivališča izhaja iz Zakona o prijavi prebivališča, na podlagi katerega so slovenski državljani v tujini dolžni tudi:

  • prijaviti stalni naslov v tujini, kadar se za stalno odselijo iz Slovenije in sporočiti morebitne kasnejše spremembe naslova v tujini zaradi selitve;
  • prijaviti začasni naslov v tujini, kadar se začasno naselijo v tujini. Prijava ni potrebna, če je nastanitev krajša od 90 dni, kljub temu posameznik lahko prijavi začasni naslov, v kolikor to želi.

Stalno prebivališče je naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem stalno prebiva, ker je to naselje središče njegovih življenjskih interesov.

Začasno prebivališče je vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem nima namena stalno prebivati. 

Posameznik ima lahko samo stalno prebivališče v Sloveniji ali stalni naslov v tujini, ne pa obeh hkrati. Posameznik s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) ima lahko začasen naslov v tujini, ne more pa imeti hkrati stalnega naslova v tujini in začasnega naslova v tujini (v tujini je lahko zgolj stalno ali začasno) kakor ne more imeti hkrati prijavljenega začasnega prebivališča v RS in začasnega naslova v tujini.

Začasni naslov v tujini zamenjuje začasen odhod z območja RS. Šesti odstavek 14. člena Zakona o  prijavi prebivališča določa, da se lahko začasni naslov v tujini prijavi za čas do štirih let. V primeru daljšega bivanja na istem začasnem naslovu v tujini mora posameznik ponovno prijaviti začasni naslov v tujini in sicer pred njegovim prenehanjem.

Prijavo stalnega ali začasnega naslova v tujini je potrebno sporočiti najpozneje v 15 dneh od naselitve oz. spremembe. Prav tako je pomembno, da se sporoči tudi spremembe, ki so administrativne narave, kot je npr. sprememba naziva ulice ipd. Zaradi življenjskosti izvajanja zakona se lahko v primeru, ko je datum odselitve znan že prej, prijava izvede tudi pred odselitvijo (registrsko poimenovanje: vnaprej datiran dogodek). Pri tem zakon ne postavlja časovne omejitve koliko prej je lahko odhod javljen.

Odjava stalnega prebivališča v RS ne zadostuje, da se fizični osebi prizna status nerezidenta v davčnem smislu.

Obrazci

Državljanstvo

Naknadni vpis rojstva (oba starša sta slovenska državljana ob rojstvu otroka)

V tujini rojenega otroka, katerega oba starša sta slovenska državljana, je potrebno po rojstvu otroka vpisati v slovenske registre oziroma urediti  t.i. "naknadni vpis rojstva in evidentiranje državljanstva", kar lahko naredi eden od staršev osebno na veleposlaništvu (če starša nista poročena pa morata biti prisotna oba).

Pred zaprosilom za slovensko državljanstvo otroka mora biti osebni status staršev urejen, kar pomeni, da morajo biti podatki kot so poroka, prebivališče in sprememba imena zavedeni v slovenskih registrih.

Ob naknadnem vpisu državljanstva je potrebno predložiti naslednje dokumente:

  1. Izpolnjen obrazec za naknadni vpis rojstva, podpisan s strani enega ali obeh staršev.
  2. Rojstni list otroka, kjer so navedeni podatki o obeh starših. Rojstni list morate overiti pri pristojnih organih države, kjer se je otrok rodil, s pečatom Apostille. Po pridobitvi pečata Apostille se mora rojstni list tudi prevesti v slovenski jezik. Prevod zagotovi stranka sama.
  3. Izpolnjen obrazec za prijavo stalnega prebivališča
  4. Izpolnjen obrazec zahteve za vpis v evidenco volilne pravice
  5. Izjava o izbiri imena za pravni promet mladoletnemu otroku
  6. Potdilo o prijavi prebivališča za oba starša in otroka (Wohnsitzbescheinigung).
  7. Plačati konzularno takso v gotovini. Le-ta za priglasitev znaša 21 CHF.

V primeru, da starša otroka nista poročena je potrebno izpolniti še obrazec izjave o očetovstvu, v tem primeru se morata na veleposlaništvu zglasiti oba starša.

Priglasitev otroka do dopolnjenega 18. leta starosti (eden od staršev je slovenski državljan ob rojstvu otroka)

V tujini rojen otrok, katerega eden od staršev je ob njegovem rojstvu državljan RS, drugi pa je tuj državljan, pridobi državljanstvo Republike Slovenije po rodu, če je do dopolnjenega 18. leta starosti priglašen v državljanstvo RS.

Pred zaprosilom za slovensko državljanstvo otroka mora biti osebni status staršev  urejen, kar pomeni, da morajo biti podatki kot so poroka, prebivališče in sprememba imena zavedeni v slovenskih registrih.

Ob priglasitvi v državljanstvo je potrebno predložiti naslednje dokumente:

  1. Izpolnjen obrazec za priglasitev v državljanstvo; podpisan s strani starša, ki je slovenski državljan.
  2. Rojstni list otroka, kjer so navedeni podatki o obeh starših. Rojstni list morate overiti pri pristojnih organih države, kjer se je otrok rodil, s pečatom Apostille. Po pridobitvi pečata Apostille se mora rojstni list tudi prevesti v slovenski jezik. Prevod zagotovi stranka sama.
  3. Izpolnjen obrazec za prijavo stalnega prebivališča
  4. Izpolnjen obrazec zahteve za vpis v evidenco volilne pravice
  5. Izjava o izbiri imena za pravni promet mladoletnemu otroku
  6. Kopijo osebnega dokumenta drugega starša, ki ni slovenski državljan.
  7. Potdilo o prijavi prebivališča za oba starša in otroka (Wohnsitzbescheinigung)
  8. Plačilo konzularne takse za priglasitev rojstva v višini 21 CHF.

V primeru, da starša otroka nista poročena je potrebno izpolniti še obrazec izjave o očetovstvu. Na veleposlaništvu se morata osebno zglasiti oba starša.

Priglasitev odrasle osebe (med 18. in 36. letom starosti)

Polnoletna oseba, ki je bila rojena v tujini in je bil ob njenem rojstvu samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je bil tuj državljan in je starši do 18. leta niso priglasili v slovensko državljanstvo, lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije po rodu, če do izpolnjenega 36. leta starosti izjavi, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije.

Potrebno je predložiti naslednje dokumente:

  1. Izpolnjen obrazec priglasitev državljanstvo za osebe od 18. do 36. leta.
  2. Rojstni list, najbolje v angleškem jeziku, kjer so navedeni podatki o obeh starših. Rojstni list morate overiti pri pristojnih organih države, kjer ste se rodili, s pečatom Apostille. Po pridobitvi pečata Apostille se mora rojstni list tudi prevesti v slovenski jezik. Prevod zagotovi stranka sama.
  3. Izpolnjen obrazec za prijavo stalnega prebivališča
  4. Izpolnjen obrazec zahteve za vpis v evidenco volilne pravice
  5. Po potrebi zahteve iz obrazca za priglasitev v državljanstvo
  6. Plačilo konzularne takse za priglasitev rojstva v višini 21 CHF.

Prosilec starejši od 36 let ne more biti več priglašen v slovensko državljanstvo. Lahko pa zaprosi za slovensko državljanstvo po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije – izredna naturalizacija.

Izredna naturalizacija oseb slovenskega porekla iz nacionalnih razlogov po 13. členu ZDRS-UPB2

Po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca ter izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Osebam iz 2. člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, to so zamejci, zdomci in izseljenci slovenskega porekla, ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, ni treba izpolnjevati pogoja neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi urejenega statusa tujca, pogoja 4. točke, če niso zavezanci za plačilo davkov v Republiki Sloveniji, pa tudi ne pogoja iz 9. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS-UPB2.

Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena ZDRS-UPB2 v 3. členu določa, da je izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov možna, če je prosilec slovenski izseljenec ali njegov potomec do 2. kolena v ravni vrsti, ki izkaže aktivno vez z Republiko Slovenijo oziroma aktivno večletno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah ali je bil odpuščen iz slovenskega državljanstva zaradi razumljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem v slovensko državljanstvo. Velja poudariti, da za pridobitev slovenskega državljanstva po tem postopku ne zadošča le to, da je oseba slovenskega porekla. Prosilec mora kot dokaz aktivne vezi z Republiko Slovenije predložiti ustrezno dokumentacijo (npr. potrdilo o aktivnem delovanju v društvu, potrdilo o obisku tečaja slovenščine, … itd.). Pristojni organ tudi pozitivno gleda na primere, ko prosilec aktivno obvlada slovenski jezik, čeprav znanje le-tega ni pogoj za pridobitev državljanstva.  

Prošnjo je možno vložiti na Veleposlaništvu RS v Bernu, kjer lahko dobite obrazce in dodatne informacije.

Dvojno državljanstvo

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, ki je stopil v veljavo 25. 6. 1991, kot lex specialis dvojnega državljanstva izrecno ne prepoveduje. Hkrati pa velja poudariti, da nobena država ne sme posegati v suverenost druge države, zato tudi ne more svojim državljanom priznavati državljanstva druge države. Za tuje državljanstvo, kot razmerje med fizično osebo in tujo državo, je pristojna samo ta tuja država. Skladno s 1. členom Haaške konvencije iz leta 1930 o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo konflikte na področju državljanstva, pa je vsaka država suverena pri določanju državljanskega telesa. To pomeni, da ne sme nobena država posegati v notranjo ureditev državljanstva tuje države. Toleriranje dvojnega državljanstva zato pomeni le, da Slovenija ni predpisala avtomatične (ex lege) izgube slovenskega državljanstva v primerih, ko slovenski državljan pridobi državljanstvo tuje države. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije v 2. členu določa princip efektivnosti slovenskega državljanstva, kar pomeni, da se oseba, ki ima poleg slovenskega državljanstva tudi tuje, na teritoriju Republike Slovenije ne more sklicevati na tuje državljanstvo, ampak se mora podrejati slovenski jurisdikciji. To velja od trenutka prestopa državne meje do zapustitve slovenskega ozemlja.

Švicarska zakonodaja ne prepoveduje dvojnega državljanstva, medtem ko zakonodaja Kneževine Liechtenstein ne dovoljuje dvojnega državljanstva.

Prenehanje državljanstva Republike Slovenije

Prenehanje državljanstva Republike Slovenije ureja prav tako Zakon o državljanstvu Republike Slovenije. Državljanstvo Republike Slovenije preneha z odpustom, z odrekom, z odvzemom ali po mednarodni pogodbi.

Vlogo za odpust iz državljanstva Republike Slovenije je možno vložiti pri Veleposlaništvu RS v Bernu ali pri pristojni upravni enoti v Sloveniji.

Državljan Republike Slovenije, ki živi  v tujini  in  je bil na prošnjo odpuščen iz slovenskega državljanstva, ima  kasneje možnost zaprositi za ponoven sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, če seveda izpolnjuje pogoje za ponoven sprejem.

Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zakonskega partnerja slovenskega državljana

Naturalizacijo oseb, ki so poročene s slovenskim državljanom, ureja tretji odstavek 12. člena ZDRS-UPB2. Pogoji so, da je oseba že najmanj 3 leta poročena s slovenskim državljanom in dejansko živi  v Sloveniji neprekinjeno vsaj 1 leto pred vložitvijo prošnje, ima urejen status tujca in izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.

Vlogo je možno vložiti na katerikoli upravni enoti v Sloveniji.

Overitve

Za overitev podpisa, fotokopije ali potrdila o življenju za nadaljnje nakazilo pokojnine ali za nadoveritev dokumenta, se morate osebno oglasiti na veleposlaništvu. Prinesti morate s seboj vaš slovenski potni list, slovensko osebno izkaznico ali potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije.

Volitve in glasovanja v Sloveniji

Tudi v tujini živečim volilnim upravičencem se nudi možnost sodelovati na slovenskih volitvah in glasovanjih.

Izseljenci

Slovenski državljani, ki imajo stalno bivališče prijavljeno na naslovu v Švici ali Kneževini Liechtenstein in so že vpisani v evidenco volilnih upravičencev, so pred vsakimi volitvami oz. glasovanjem pisno obveščeni. 

V kolikor izseljenci še niso vpisani v evidenci volilnih upravičencev, je potrebno najprej urediti registracijo pri pristojni upravni enoti v Sloveniji. Vpis v evidenco volilnih upravičencev lahko uredijo tudi preko veleposlaništva z izpolnitvijo obrazca za vpis v evidenco.

Zdomci

Slovenski državljani, ki imajo stalno bivališče prijavljeno na naslovu v Sloveniji, so vpisani v volilnem imeniku svojega volilnega okraja v Sloveniji in vabilo na volitve običajno dobivajo na naslov v Sloveniji. 

V kolikor zdomci ne želijo glasovati na volišču matične države, obstaja možnost, da glasujejo po pošti ali na volišču veleposlaništva, pod pogojem, da so Državni volilni komisiji pravočasno posredovali zahtevek. Ustrezni obrazci in navodila so po objavi volitev oz. referenduma dosegljivi na spletnem naslovu Državne volilne komisije.

Razume se, da so vse informacije in gradiva glede volitev in glasovanj v Sloveniji na voljo izključno v slovenskem jeziku.