Skoči do osrednje vsebine

Novice

Prilagodite izpis

Filters.LEGEND_TITLE
Ponastavi
  • 25. 1. 1991: Srbski generali rožljajo z orožjem

    V tednih po slovenskem referendumu za osamosvojitev so beograjski generali skušali prevzeti pobudo v svoje roke. Jezni so bili ne samo na Slovence in Hrvate, ki so napovedovali neodvisnost, ampak tudi na zvezno oblast.

  • 24. 1. 1991: Po srečanju slovenske in srbske delegacije je jasno, da so bistvene razlike ostale nerazrešene

    24. januarja 1991 sta se v Beogradu srečala predsednika Milan Kučan in Slobodan Milošević, kjer sta ob robu pogovorov imela tudi skupno tiskovno konferenco. Zanimivo je prav takrat hrvaška delegacija na čelu s predsednikom Tuđmanom zavrnila srečanje v Beogradu zaradi pripravljenosti JLA, ki naj bi z ukrepi ogrožala suverenost republike.

  • 23. 1. 1991: Namesto nebrzdane inflacije slovenska valuta s polnim pokritjem

    Slovenska vlada je v okviru svojih poplebiscitarnih nalog ocenila položaj Slovenije v negotovih jugoslovanskih razmerah. Poudarila je, da je tik pred formalno izključitvijo iz jugoslovanske pravne ureditve in da svoje osamosvojitvene aktivnosti izvaja na podlagi ustavnega zakona. Kljub zakoniti poti si ni delala utvar in je predvidela tudi možnost, da bi prizadevanja Slovenije skušali zatreti z vojaško agresijo.

  • 22. 1. 1991: Decentralizacija kot odgovor na sesutje jugoslovanskega monetarnega sistema

    Potem ko je 18. januarja v Ljubljano na pogovore o prihodnosti jugoslovanske federacije prišel predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Marković in slovenski strani predstavil minimalne pogoje za delovanje države, je slovenski izvršni svet pod vodstvom Lojzeta Peterleta na današnji dan v Beograd poslal svoj odgovor. V njem je ponovil stališča iz memoranduma Ukrepi Slovenije za urejanje gospodarskih odnosov v Jugoslaviji in predstavil konkretni program decentralizacije države.

  • 21. 1. 1991: Bomo napadeni ali izgnani?

    V Sloveniji je 21. januarja vladala zaskrbljenost zaradi nejasnega ukaza zveznega predsedstva o razorožitvi paravojaških enot ter negotovost glede prihodnjih potez armadnega vrha. Slovenska vlada je Markoviću sporočila, da se bo sama odločala glede financiranja federacije. Poleg tega so se pričele intenzivne priprave na popis prebivalstva.

  • 20. 1. 1991: Slovensko-hrvaški obrambni sporazum

    20. januarja 1991 sta slovenski obrambni minister Janez Janša in notranji mister Igor Bavčar v Zagrebu s hrvaškima kolegoma Martinom Špegljem in Josipom Boljkovcem sklenila obrambni sporazum o medsebojni pomoči.

  • 19. 1. 1991: Zadnji dan roka za izvršitev ukaza SFRJ o razpustitvi oboroženih enot, ki niso del oboroženih enot JLA

    Minilo je natanko deset dni, odkar je 9. januarja 1991 predsedstvo SFRJ sprejelo ukaz o razorožitvi in razpustitvi vseh oboroženih enot, ki niso del oboroženih sil SFRJ. Za oddajo orožja je bil določen rok desetih dni.

  • 18. 1. 1991: Ante sreča Lojzeta ali bregovi ostajajo vsaksebi

    Petek, 18. januar 1991, je na mednarodni ravni najbolj zaznamovala zaostritev že nekaj dni trajajoče vojne v Zalivu. Prinesel jo je presenetljivi iraški napad na Izrael, kar je sprožilo strah, da bo spopad postal »sveta vojna«.

  • 17. 1. 1991: Ko se je Slovenija ukvarjala z zalivsko vojno

    Tako kot po svetu je bila tudi v Sloveniji 17. januarja 1991 glavna tema izbruh zalivske vojne. Ta se je začela ob 2.30 ponoči, ko so Američani skupaj z zavezniki bombardirali Bagdad. Vojna, ki je bila posledica iraške zasedbe sosednjega Kuvajta, je v Sloveniji sprožila precej strahu in zaskrbljenosti.

  • 16. 1. 1991: »Naredili najmanj po vojni«

    Kriza slovenske industrije

    V sredo, 16. januarja 1991, je slovenski statistični urad predstavil podatke o stanju slovenske industrije. Po teh podatkih je slovenska industrija v letu 1990 izdelala kar za 10,5 odstotka manj kot v letu 1989, v decembru 1990 pa je bil ta upad kar 15,5 odstotka v primerjavi z istim mesecem kot leto poprej.

  • 15. 1. 1991: Ugovor vesti in Milan Balažic (SDP): »Pustimo času čas«

    Na seji komisije za obrambo pri Skupščini Republike Slovenije je bil obravnavan predlog za izdajo zakona o vojaški dolžnosti. Predlagani zakon je uvajal novosti, ki so bile potrebne zaradi sprememb v političnem in obrambnem sistemu: skrajšal se je vojaški rok, priznal se je ugovor vesti vojaški dolžnosti iz religioznih, filozofskih in moralnih razlogov, zmanjšale so se obveznosti glede služenja v rezervni sestavi.

  • 14. 1. 1991: Milan Kučan za Abrahama dobi uniformo

    Štirinajsti januar 1991 je v veliki meri zaznamovalo dan prej končano sovjetsko vojaško posredovanje v Litvi. Sovjetski velmožje na čelu z Mihailom Gorbačovom so se ta dan predvsem otepali odgovornosti za prelivanje krvi, v katerem je ugasnilo štirinajst življenj in se je za Sovjete sprevrglo v polom.

  • 13. 1. 1991: Nova slovenska ustava naj na ozemlju Slovenije zveznim organom odvzame suverenost

    Drugi konec tedna novega leta 1991 se je v Poljčah sešlo več kot 90 poslancev Demosa, vladnih ministrov in vidnejših predstavnikov strank vladajoče koalicije. Za zaprtimi vrati so spregovorili o novi slovenski ustavi v luči plebiscitarne odločitve.

  • 12. 1. 1991: Vojska in denacionalizacija polarizirata slovensko politiko

    Demos za zaprtimi vrati

    12. januarja se je v Poljčah začel dvodnevni posvet Demosovih poslanskih klubov, na katerem naj bi razpravljali tudi o predlogu zakona o denacionalizaciji.

  • 11. 1. 1991: »To naj bo zadnji denar, ki so nam ga ukradli.«

    Slovenska skupščina podpre vladni memorandum o ukrepih Slovenije za urejanje gospodarskih odnosov v Jugoslaviji

    V petek, 11. januarja 1991, je potekala izredna seja slovenske skupščine, na kateri so razpravljali o ukrepih za zaščito Slovenije in njenega gospodarstva po nedavnem vdoru Srbije v enotni monetarni sistem.

  • 10. 1. 1991: Iskanje dogovora o prihodnosti SFRJ

    Pogovori v Beogradu

    V glavnem mestu jugoslovanske federacije so se sešli predstavniki vseh republik. Predsedstvo SFRJ v razširjeni sestavi je na seji, ki jo je vodil predsednik dr. Borisav Jović, obravnavalo možne poti za politično prihodnost države.

  • 9. 1. 1991: Ukaz predsedstva SFRJ o razpustitvi oboroženih enot in oddaji orožja

    Predsedstvo SFRJ je 9. januarja 1991 obravnavalo Informacijo o nepooblaščeni ustanovitvi oboroženih enot v SFRJ, v kateri je bil govor o nelegalnem uvozu in nakupu orožja ter organiziranju oboroženih enot zunaj JLA in TO.

  • 8. 1. 1991: »Gospodarstvo predindustrijskih civilizacij ohranja elemente plenjenja in hajduštva«

    Osmi januar 1991 je nedvoumno zaznamovala novica, da je Srbija ob pomoči Vojvodine vdrla v monetarni sistem zvezne države in na račune svojih bank ali kar v srbski republiški proračun prenakazala 18,3 milijarde takratnih dinarjev ali 1,4 milijarde dolarjev primarne emisije Narodne banke Jugoslavije.

  • 7. 1. 1991: Možnosti tiskanja svojega denarja so odprte

    Po zgodovinskem plebiscitu za samostojno Slovenijo so razmere na območju Jugoslavije postajale dokaj dramatične. Prve dni novega leta 1991 so v Srbiji zapirali bencinske črpalke, saj so bili Jugopetrolovi rezervoarji prazni zaradi neporavnanih dolgov. Kosovsko gospodarstvo je doživelo finančni zlom. Hrvaška in Srbija sta bili v Kninski krajini že z eno nogo v vojni.

  • 6. 1. 1991: Tlakovanje poti do samostojnosti

    »Tajni sestanek« v Urški

    6. januarja so mediji namenili posebno pozornost zaprtemu zasedanju slovenske vlade in zaprtemu sestanku vodstva Demosa, ki sta bila ob koncu tedna. Kot so poročali, je bil pripravljen in sklican v »veliki tajnosti«, a so pri Delu kljub temu »za kraj in čas sestanka izvedeli v zadnjem trenutku«.