Skoči do osrednje vsebine

16. 1. 1991: »Naredili najmanj po vojni«

Kriza slovenske industrije

V sredo, 16. januarja 1991, je slovenski statistični urad predstavil podatke o stanju slovenske industrije. Po teh podatkih je slovenska industrija v letu 1990 izdelala kar za 10,5 odstotka manj kot v letu 1989, v decembru 1990 pa je bil ta upad kar 15,5 odstotka v primerjavi z istim mesecem kot leto poprej.

Gozd, jama, postavljen je križ.

Jama pod Macesnovo gorico, Kočevski rog. | Avtor PhJ/Wikipedija

Včasih je namreč veljalo, da je prav december med delovno najbolj intenzivnimi meseci, ko so v številnih podjetjih »lovili« letne načrte oziroma so tekmovali, kdo jih bo v zadnjih dneh leta najbolj presegel. Zadnja leta pa je december postal bolj praznični mesec.

Za primerjavo povejmo, da je slovenska industrija v vsem povojnem obdobju le še trikrat izdelala manj kot leta 1990: 1951, 1987, 1988. Poudariti pa velja, da je bilo industrijsko nazadovanje v zadnjem letu po podatkih slovenskega statističnega urada največje po letu 1946!

Zatišje pred viharjem

Na zunanjepolitičnem področju so odmevali dogodki ob z nafto bogatem Zalivu, iztekel se je namreč rok varnostnega sveta OZN, po katerem bi se morala iraška vojska umakniti iz zasedenega Kuvajta. Iračani tega niso storili, ravno nasprotno, vkopali so se na položajih in čakali na začetek spopadov. Po mnenju Združenih držav Amerike ni bilo več vprašanje, ali vojna bo, temveč kdaj se bo začela. Hkrati je SFRJ kot predsedujoča gibanju neuvrščenih pozvala iraškega predsednika Sadama Huseina in vse vpletene v krizo v Zalivu, naj rešijo mir.

Zaradi naraščanja napetosti se je z Bližnjega vzhoda vrnilo trideset delavcev podjetja SCT, ki so v Mafraku gradili objekte posebnega pomena za obrambo Jordanije. 

Za primerno ureditev vseh grobišč povojnih žrtev terorja

Na 2. seji se je sestala komisija izvršnega sveta skupščine RS za reševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč v Kočevskem rogu ter drugih grobišč vojnih in povojnih žrtev terorja v Sloveniji, ki jo je vodil Viktor Blažič. Obravnavali so predloge za zakonsko in spomeniško krajinsko ureditev vseh tovrstnih grobišč v Sloveniji. Med drugim je komisija sprejela izhodišča za ugotovitev števila in lokacij grobišč v Sloveniji in za izdelavo njihove topografije. Hkrati so želeli poskrbeti za ustrezno zakonsko ureditev grobišč in zagotovitev njihove nedotakljivosti.

Otto von Habsburg v Sloveniji

Na povabilo slovenske skupščine je Slovenijo obiskal Otto von Habsburg, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla I., sicer pa tudi poslanec Evropskega parlamenta in predsednik Panevropske unije. Na letališču Brnik ga je sprejel dr. France Bučar. Na programu dvodnevnega obiska so bili pogovori z vodstvom slovenske skupščine, člani izvršnega sveta in tudi z vodilnimi gospodarstveniki v Sloveniji.

»JLA ne bo izvedla vojaškega udara«

Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović je v Sarajevu sklical novinarsko konferenco svoje Stranke demokratične akcije (SDA). Govorili so predvsem o bližnjih pogovorih o novi jugoslovanski državni ureditvi. Na novinarsko vprašanje, ali je v Jugoslaviji možen vojaški udar, če JLA ne bo uspelo razorožiti ilegalnih oboroženih enot, je Izetbegović odgovoril nikalno. Povedal je, da je ta možnost uresničljiva le v primeru popolnega kaosa v državi, kar pa je po njegovem mnenju malo verjetno.   

Avtor: Renato Podbersič ml.