Skoči do osrednje vsebine

11. 1. 1991: »To naj bo zadnji denar, ki so nam ga ukradli.«

Slovenska skupščina podpre vladni memorandum o ukrepih Slovenije za urejanje gospodarskih odnosov v Jugoslaviji

V petek, 11. januarja 1991, je potekala izredna seja slovenske skupščine, na kateri so razpravljali o ukrepih za zaščito Slovenije in njenega gospodarstva po nedavnem vdoru Srbije v enotni monetarni sistem.

Lojze Peterle

Lojze Peterle | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

»Zdaj ni čas za mnogo besed, temveč za premišljeno in učinkovito ravnanje in za prava dejanja. Pred nami je najbolj kritična in ključna faza osamosvajanja Republike Slovenije,« je v svojem govoru pred poslanci povedal predsednik vlade Lojze Peterle. Seznanil jih je s temeljnimi načrti vlade za zmanjševanje negativnih učinkov krize, predviden je bil tudi padec življenjske ravni. Glavni cilj prihodnje denarne politike je bila trdnost valute. Pripravljala se je zakonodaja za ustanovitev lastne centralne banke, medtem ko bi lastno valuto uvajali postopoma.

»Peterletov govor je bil v uvodu osvobojen ideoloških kvalifikacij in je kazal na zrela dejanja vlade. Toda ko smo pričakovali jasnejše sklepe, je stvar razvodenela,« je povedal predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj. »V najusodnejših časih imamo vlado brez programa. Gospodarstvo mora biti bistvo in ne le resor vladne politike,« je bil kritičen poslanec Stranke demokratične prenove Janez Kocjančič, njegov poslanski kolega Miran Potrč pa je menil: »Od optimističnih izjav v predplebiscitnem času so ostale le ocene o padanju standarda, izgubah tržišč in težavah v mednarodnem okolju. Srbski udar ne more biti razlog za to.«

Zahteve po večji dejavnosti

Poslanci so se v razpravi zavzemali za dejavnejšo politiko zaščite slovenskih interesov ter za bolj opredeljen gospodarski in socialni program. Nekateri so pričakovali strožja stališča, kot jih je pripravila vlada, konkreten program ukrepov, predvsem na finančnem področju, takojšen odvzem pristojnosti zveznim organom in prevzem dejavne pogajalske vloge pri sporazumnem razhodu z Jugoslavijo. Najstarejši poslanec v parlamentu, Ivan Dretnik iz Slovenske kmečke zveze, je vlado pozval, naj odločno naredi vse za čimprejšnjo osamosvojitev. »To naj bo zadnji denar, ki so nam ga ukradli,« je dejal. Vitomir Gros je v imenu kluba poslancev Liberalne stranke dal celo pobudo za kazenski pregon vpletenih v srbski vdor.

Poslanec Zelenih Slovenije Stanko Buser je opozoril tudi na financiranje JLA. Obrambni minister Janez Janša mu je odgovoril, da bo Slovenija v vojaški del zveznega proračuna plačevala le najnujnejši znesek, ki ne bo namenjen nakupu opreme in orožja. Glede nakupa orožja za teritorialno obrambo pa je pojasnil: »Slovenska TO od ustanovitve leta 1968 kupuje orožje in opremo z denarjem iz republiškega proračuna. To velja tudi za leto 1990. Ker pa od maja naprej ni bilo več mogoče kupovati orožja in opreme od Crvene zastave kot edine domače proizvajalke, smo nabavljali drugje. Uvozili smo od tistih, ki so ponudili najsprejemljivejše cene in ki niso postavljali nikakršnih pogojev.«

Slovenija ne sprejema več ukrepov jugoslovanskega predsedstva

Po večurni razpravi so poslanci podprli memorandum, hkrati pa še več sklepov, s katerimi so vlado pozvali, da do naslednje seje 23. januarja pripravi oceno razmer po plebiscitu in program dejavnosti za izvedbo plebiscitne odločitve o samostojnosti. V sklepih je bilo prav tako sprejeto, da Republika Slovenija v celoti  prevzema sistem prometnih davkov, carin in carinskih dajatev ter da bo za minimalno delovanje zveznih upravnih organov in JLA plačevala le kotizacijo za natančno določene in ovrednotene naloge. Poleg tega je skupščina vladi naložila, da mora pri pripravi nove republiške zakonodaje dosledno vztrajati pri tržno zasnovanem gospodarskem sistemu in politiki socialne varnosti; da mora pripraviti predlog za razmejitev finančnih sredstev in drugega premoženja ter dolgov v Jugoslaviji; da mora predložiti zakonske predloge, s katerimi bo Slovenija postopno prilagodila davčni in carinski sistem; z ukrepi nevtralizirati učinke inflacijskega udara, povzročenega z nezakonitim srbskim vdorom v jugoslovanski monetarni sistem, ter zaščititi prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije pred hiperinflacijo; do 23. januarja predložiti zakon o Narodni banki Slovenije; pripraviti ustrezne podlage za dejavnosti na zvezni ravni pri zaščiti temeljnih interesov Slovenije; pripraviti ustrezne podlage za morebitne dogovore z republikami o sporazumni razdružitvi Jugoslavije ter ukrepe za vključitev Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Zadnji sklep je določal, da Slovenija ne bo sprejela nikakršnih ukazov in sklepov jugoslovanskega predsedstva, ki bodo sprejeti s preglasovanjem.

Medtem je ustavno sodišče Jugoslavije sprejelo začasni odlok o prepovedi uresničevanja plebiscita, zvezni izvršni svet pa je slovenski memorandum ocenil kot grobo kršitev zveznih predpisov.

Zreli za Evropo

V Ljubljani se je v petek, 11. januarja, končal dvodnevni obisk avstrijske delegacije. Avstrijski poslanec v Evropskem parlamentu in predsednik politične komisije Sveta Evrope dr. Ludwig Steiner ter vodja kluba avstrijske ljudske stranke v avstrijskem parlamentu dr. Heinrich Neisser sta na tiskovni konferenci poudarila pomen vsestranskega sodelovanja obeh držav ter izrazila podporo politično-gospodarskim spremembam v Sloveniji. Dr. Steiner je ob tem povedal, da je razvoj demokracije v Sloveniji dosegel tisto stopnjo, ki je potrebna za članstvo v Svetu Evrope, manjka ji le še mednarodnopravno priznana subjektiviteta.

Za veselo razpoloženje je poskrbel tudi smučarski tabor. Nataša Bokal je na veleslalomu za zlato lisico, ki je bil izpeljan v Kranjski Gori, dosegla drugo mesto in največji uspeh kariere do takrat.

Avtorica: Jelka Piškurić