Skoči do osrednje vsebine

23. 1. 1991: Namesto nebrzdane inflacije slovenska valuta s polnim pokritjem

Slovenska vlada je v okviru svojih poplebiscitarnih nalog ocenila položaj Slovenije v negotovih jugoslovanskih razmerah. Poudarila je, da je tik pred formalno izključitvijo iz jugoslovanske pravne ureditve in da svoje osamosvojitvene aktivnosti izvaja na podlagi ustavnega zakona. Kljub zakoniti poti si ni delala utvar in je predvidela tudi možnost, da bi prizadevanja Slovenije skušali zatreti z vojaško agresijo.
Člani slovenske vlade stojijo v dvorani.

Slovenska vlada leta 1991. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Sanacija gospodarstva

Zaradi brezupne jugoslovanske gospodarske ureditve in njene monetarne politike je vlada svoja osamosvojitvena prizadevanja med drugim usmerila v uveljavitev trdne slovenske valute. Odločila se je za postopno uveljavljanje lastne valute in njeno začetno stoodstotno pokritost, hkrati pa tudi tečajno spodbujanje izvoza na eni strani in tečajno destimuliranje uvoza na drugi ter za čim večjo likvidnost v gospodarstvu. V svoji oceni je vlada napovedala, katere zakone in podzakonske akte bo v bližnji prihodnosti pripravila, da bo država lahko delovala normalno, hkrati pa se začela intenzivno osamosvajati tudi na gospodarskem področju .

Vlada ugotavlja, da je v svetu opaziti številne gospodarske znake, ki odobravajo slovensko osamosvojitveno pot. Najbolj konkretno se to vidi v številnih možnostih za najem kreditov, ki bodo omogočili nov razvojni zagon. Vlada izraža prepričanje, da svet vse bolj podpira postopni vstop Slovenije v evropske institucije.

Odgovorno do sedanjosti in prihodnosti

Slovenska izvršilna oblast je trdno odločena, da je treba čim prej, najpozneje pa do 2. julija, sprejeti novo ustavo. V vmesnem času bo zagotavljala tudi najosnovnejše delovanje federacije, katere del Slovenija do razglasitve samostojne države ostaja. Vlada načrtuje, da se bo glede teh okvirov najlažje dogovarjala neposredno z vodstvi posameznih jugoslovanskih republik.

V vladnem dokumentu s tega dne je nakazana tudi strategija za urejanje prihodnjih mednacionalnih odnosov na ozemlju Jugoslavije, za kar predvideva posebne skupine, ki bodo zastopale Slovenijo. V ta namen vlada pripravlja delovno gradivo za sporazum o pravnem nasledstvu Jugoslavije, ki naj bi ga podpisale vse republike. Ta sporazum naj bi med drugim določal tudi meje, mednarodne obveznosti, državno lastnino, dolgove, arhive in državljanstvo. Predviden je bil tudi neuspeh takega sporazuma, zaradi česar je vlada predvidela sporazum o urejanju nasledstva med Slovenijo in Jugoslavijo.

Odmevi v tujini

Ker je tega dne vlada seznanila parlament tudi z začetnimi aktivnostmi za včlanitev Republike Slovenije v mednarodne organizacije, je zanimivo pregledati, kako so dogajanje v teh dneh komentirali nekateri evropski časniki. »Politični zemljevid Jugoslavije se utegne v prihodnjih šestih mesecih dramatično spremeniti«, piše Süddeutsche Zeitung in slikovito dodaja, da se je v tej državi nakopičilo veliko eksploziva. Frankfurter Allgemeine Zeitung ugotavlja, da konca Jugoslavije ne more preprečiti nihče več. Piše, da gre za državo, ki se na papirju predstavlja kot zveza enakopravnih narodov, ki pa je v resnici orodje velikosrbske nadoblasti: jugoslovanska armada dežele ne brani pred zunanjim sovražnikom, marveč grozi tistim narodom v državi, ki so zavrgli boljševizem in se hočejo izogniti srbskemu zatiranju. General Anzeiger opozarja na zaplet, ker Srbija in Črna gora vztrajata pri federativni ureditvi. Corriere della Sera pa poudarja dokončno slovo od jugoslovanske federacije, čeprav, kakor navaja, zaradi polletnega vmesnega časa nihče ne želi vnaprej javno dvomiti o možnosti konfederativne ureditve.

Avtor: Lenart Rihar