Skoči do osrednje vsebine

10. 1. 1991: Iskanje dogovora o prihodnosti SFRJ

Pogovori v Beogradu

V glavnem mestu jugoslovanske federacije so se sešli predstavniki vseh republik. Predsedstvo SFRJ v razširjeni sestavi je na seji, ki jo je vodil predsednik dr. Borisav Jović, obravnavalo možne poti za politično prihodnost države.
Janez Drnovšek

Slovenski član zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek. | Avtor: Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Seje so se udeležili tudi predsedniki vseh republik in avtonomnih pokrajin ter pozneje še Ante Marković, predsednik Zveznega izvršnega sveta. Zanimivo je, da slednji sprva sploh ni prejel uradnega vabila na sejo, prišel je šele po polurnem odmoru. Sodeč po časopisnih poročilih naj bi Markovićevo udeležbo na seji zahteval prav slovenski predstavnik dr. Janez Drnovšek.

Na seji so poudarili, da lahko neurejene gospodarske in politične zadeve v državi resno ogrozijo napore za dolgoročno rešitev politične krize. Po mnenju sodelujočih pa sta osnovna pogoja za to spoštovanje pravne ureditve države in angažirano zavzemanje za dogovore na gospodarskem področju.

»Vsi so izrazili pripravljenost  mirno in demokratično iskati možne rešitve«

V odmoru so se za isto mizo sešli predstavniki Slovenije, Hrvaške in Srbije. V nadaljevanju seje sta se dr. Franjo Tuđman in Slobodan Milošević dogovorila za hrvaško-srbsko srečanje na najvišji ravni. Na seji so sicer predstavniki republik dokaj jasno predstavili svoja stališča in lastne pogajalske položaje. Ob koncu so sklenili, da se spet sestanejo čez dva tedna, do takrat pa naj bi vse možne opcije o prihodnosti države obravnavali po posameznih republikah, da bi našli skupne rešitve.

»JLA nikakor ne more biti dejavnik pri razreševanju jugoslovanske krize«

Tako je po seji poudaril slovenski član zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek in dodal, da vojske nihče ne bi smel uporabiti za to, da bi vsiljeval svoja politična stališča. Po Drnovškovem mnenju so se člani kolektivnega vodstva države zavzeli za mirno reševanje jugoslovanske krize. Sam je poudaril še potrebo po upoštevanju suverenosti in enakopravnosti vseh jugoslovanskih republik. Po njegovem mnenju je bila razprava na seji dokaj tolerantna, zlasti če bi jo primerjali z nekaterimi prejšnjimi. Sejo je ocenil kot dokaj uspešno, vsaj z vidika svojih pričakovanj. Po mnenju Milana Kučana je imela seja v Beogradu glavni namen, da pokaže poglede posameznih republik na to, kako začeti pogovore o rešitvi jugoslovanske krize. K temu je dodal: »Najprej bodo potrebni pogovori o razdelitvi medsebojnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz dosedanjega skupnega življenja.« Po njegovem mnenju pa je bil najpomembnejši dogovor o tem, da se poskuša najti rešitev za ureditev medsebojnih razmerij za naprej. Pri tem so se seveda po Kučanovem mnenju pokazale velike razlike.

Delegacija Republike Avstrije v Sloveniji

Slovensko skupščino je obiskala avstrijska delegacija, ki jo je vodil dr. Ludwig Steiner, avstrijski poslanec v Evropskem parlamentu in predsednik politične komisije Sveta Evrope. Osrednje vprašanje obiska je bilo, kakšne so možnosti Slovenije za članstvo v Svetu Evrope. Ob robu pogovorov s slovenskimi parlamentarnimi predstavniki je dr. Steiner med drugim izjavil: »Tedni, ki prihajajo, bodo za Evropo odločilni. Zato je potrebno, da vsak pravočasno reši svoje probleme. Želim vam veliko uspeha.«

Avtor: Renato Podbersič ml.