Vlada pomirja Slovence

Že zgodaj zjutraj se je sešel slovenski krizni štab. Razpravljali so med drugim o vplivih vojne na slovensko gospodarstvo in varnost Jedrske elektrarne Krško ter kaj storiti, če bi prišlo do uporabe jedrskega orožja in bi jedrska kontaminacija dosegla tudi naše območje.

Minister za preskrbo Maks Bastl je pomirjal Slovence z besedami, da smo v Sloveniji dobro založeni z gorivom, živili in zdravili in da nas lahko prizadene samo dolgotrajna kriza. Tudi Petrol je zagotavljal, da zaradi vojne ne bo motena preskrba z gorivom.

Bi lahko JLA izkoristila vojno v Zalivu?

Slovence je tudi skrbelo, ali bi lahko Jugoslovanska ljudska armada (JLA) v senci zalivske vojne vojaško posredovala v Sloveniji in na Hrvaškem. Po anketi Dela je 42,6 odstotka vprašanih Slovencev menilo, da se to lahko zgodi. Da strah ni bil iz trte izvit, pove podatek, da so na dan izbruha zalivske vojne krajinski Srbi na Hrvaškem zaprosili JLA, naj jim priskoči na pomoč.

Pojavilo se je tudi vprašanje, kaj storiti, če bi prišlo do begunskega vala iz arabskih držav. Kot piše Delo, je vlada zagotavljala, da bo število prišlekov omejevala že na letališčih.

Opozicija proti vojni v Zalivu

Oglasil se je tudi Emil Milan Pintar (Stranka demokratične prenove ‒ SDP), predsednik opozicijske vlade v senci, ki ni bil najbolj navdušen nad zavezniškim napadom na Sadamov Irak: »Ogorčeni smo, da je spet prevladala logika industrijsko-vojaških kompleksov in strategov naftnih monopolov, ki jim je grožnja z vojno oblika marketinga …« Dodal je še, da v samostojni Sloveniji ne bi smeli uveljaviti militantnosti, poklicne vojaške strukture ali »mita o slovenski vojaški moči«.

Predsednik LDS Jožef Školč je svaril, da lahko v najhujšem primeru pride do konca civilizacije. Napadu na Irak je nasprotoval tudi član predsedstva Slovenije Dušan Plut (Zeleni), češ da je prehiter.

Opozicija: vlada se postavlja na ameriško stran

V skupščini so iz vrst opozicije na vlado leteli očitki, da se postavlja na ameriško stran, namesto da bi bila nevtralna. Socialistični poslanec Jože Smole je bil kritičen do obrambnega ministra Janeza Janše, vodje zalivske komisije v okviru vlade, češ da ne seznanja poslancev s kriznimi scenariji.

Slovensko vlado je Smole po pisanju Dela tudi posvaril »pred provincialnimi in emotivnimi ocenami«, ki govorijo o okupaciji Litve (gre za posege sovjetske vojske v Litvi, op. p.) in jo primerjajo z okupacijo Češkoslovaške poleti 1968.

Demos za zaprtimi vrati

V senci zalivske vojne se je pozno popoldne v prostorih slovenske vlade za zaprtimi vrati sestal svet Demosa. Po sestanku je predsednik vlade in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle povedal, da ne bo nobenih sprememb med ministri njegove vlade, kot se je pred tem ugibalo.

Predsednik sveta Demosa Jože Pučnik pa je po seji dejal, da se bo odslej svet redno sestajal vsak teden in da so sprejeli osnutek novega sporazuma med strankami ‒ Demos se bo iz združene opozicije preoblikoval v medstrankarsko koalicijo.

Habsburžan v Sloveniji

17. januarja je bil v Sloveniji na obisku evropski poslanec iz vrst bavarske CSU Otto von Habsburg. V govoru v slovenski skupščini se je zavzel za vključevanje Slovenije v evropske integracije in ga končal z besedami: »Bog živi svobodno in neodvisno Slovenijo v svobodni Evropi«.

Avtor: Aleš Žužek