Slovensko (ne)sodelovanje v zveznih organih

Skupščinska komisija za urejanje skupnih interesov in odnosov v Jugoslaviji je na seji razpravljala  o zveznem odloku, ki je podaljšal mandat slovenski delegaciji v zboru republik, ki se ji je ob koncu leta iztekel, do 15.maja. Vladni svetovalec Pavle Svete je pojasnil, da ustavne podlage za podaljšanje ni, vendar je treba upoštevati, da federacija še obstaja in da tečejo postopki za »sporazumno razdružitev«. Zato je smiselno, da za njeno uspešno izpeljavo organi federacije vsaj minimalno delujejo in slovenski predstavniki pri tem sodelujejo.

Komisija ni podprla rešitve, da bi v Beograd poslali novo delegacijo, ki jo je slovenska skupščina že izvolila, saj bi s tem simbolno pristali na ohranitev federacije, ampak je podprla podaljšanje mandata prejšnji. Vladni predstavnik Leo Šešerko je komisijo seznanil z zadnjimi pogovori s predsednikom Zveznega izvršnega sveta Antejem Markovićem. Na Markovićevo zahtevo, da naj Slovenija do preureditve v Jugoslaviji finančno izpolnjuje vse svoje obveznosti do federacije, je vlada odgovorila, da bo sama ocenila, kako in v kolikšni meri bo to storila. Ni pa dobila jasnega Markovićevega odgovora na to, ali ukaz zveznega predsedstva o razorožitvi paravojaških enot, ki se je iztekel ob polnoči, velja tudi za slovenske organe.

Rožljanje z orožjem

Predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar je v intervjuju za BBC izrazil zaskrbljenost, da bi jugoslovansko vojaško poveljstvo spodbujeno z nekaterimi nerazumnimi razlogi izkoristilo vojno v Zalivu, kamor so bile uprte oči svetovne javnosti, in začelo »avanturistično« vojaško akcijo v državi. Bučar je izrazil dvom v podporo Evropske skupnosti, ki že pri sovjetskem posredovanju v baltski prostor »niti s prstom ni mignila.« Strah pred vojaškim posegom v Slovenijo je po pisanju Süddeutsche Zeitunga povezan z nejasno zahtevo predsedstva SFRJ, da se do polnoči razorožijo vse paravojaške in ilegalne skupine v državi. Predsedstvo SFRJ je sporočilo, da je na prošnjo hrvaškega predsedstva za 48 ur podaljšalo rok za predajo orožja, čeprav hrvaško predsedstvo sploh ni izrazilo takšne prošnje. Član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut  je poudaril, da po mnenju slovenskega predsedstva ukaz o razorožitvi za Slovenijo ne velja, ker pri nas »paravojaških institucij« ni. New York Times pa je povzel besede obrambnega ministra Janeza Janše: »Naša teritorialna obramba nikakor ni protizakonita.« Kljub prepričanju slovenskega političnega vrha, da se ukaz na Slovenijo ne nanaša, so po pisanju Delovega novinarja Vinka Vasleta iz »dobro obveščenih krogov« izvedeli, da se ta ukaz še posebej nanaša na Slovenijo in Hrvaško. »Šlo naj bi za isti del orožja slovenske teritorialne obrambe in organov za notranje zadeve, ki je bil uvožen mimo oziroma v nasprotju z zveznimi predpisi…« Večerov novinar je ob tem zapisal, da »se ne gre slepiti, da bo JLA še dolgo mirno spremljala, kako Slovenci prek teritorialne obrambe ustanavljajo svojo vojsko…« Frankfurter Allgemeine Zeitung pa je realistično ocenil, da bi se ob morebitni razorožitvi Slovenija znašla popolnoma brez obrambe pred napadom »ljudske armade« in obnavljanjem oblasti »stalinistov« iz Beograda. Tamkajšnja Politika pa je medtem po Srbiji širila lažne novice, da v Sloveniji poleg teritorialne obrambe nastaja tudi večtisočglava Demosova oziroma »Pučnikova garda.«

Član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek je povzel srbski odnos do slovenskih osamosvojitvenih teženj: »Ves čas gre za razmišljanje, naj bi Slovenijo disciplinirali, če je le mogoče brez večjih žrtev, sicer pa naj izgine iz države. Tako se lahko zgodi, da se bomo nenadoma znašli v položaju, ko bomo zunaj Jugoslavije ali pa bomo mogli naglo oditi iz nje. Na to moramo biti pripravljeni in na to sem že opozarjal slovensko vodstvo.«

Nekdanji komunisti so lahko verni

Na tiskovni konferenci je bil predstavljen bližajoči popis prebivalstva in je bilo sporočeno, da bodo poleg osnovnih podatkov izpraševalci popisovali gospodinjstvo, zgradbe, kmečka gospodarstva in da na vprašanja glede narodne pripadnosti, maternega jezika, pogovornega jezika v družini in veroizpovedi ne bo nujno odgovoriti. Dnevnikov novinar je ob tem vprašal, kako bodo na vprašanje glede veroizpovedi odgovarjali nekdanji komunisti in pojasnil, da lahko na lastno željo odgovorijo, da so ateisti ali verni. »Gre za odnos do vere in ne pripadnost cerkvi.« Glede narodne pripadnosti se bodo lahko anketiranci opredelili tudi teritorialno, deželno, itd. Tudi opredelitev »Jugoslovan« bo mogoča kakor vse druge, ne bo pa se mogoče opredeliti za Slovenca in Jugoslovana.

Statistiki so pred izvedbo popisa zaprosili za moratorij na spreminjanje imen ulic, kar so nekateri novinarji podkrepili z informacijami o domnevno visoki ceni teh sprememb za družbo in občane, ki si bodo morali urediti nove dokumente. Napovedanemu preimenovanju ulic so se odločno uprli tudi v ZZB NOV iz Ljubljane.

Avtor: mag. Jurij Pavel Emeršič