V že tako nepredvidljivih časih se je zgodil vdor v skupne finance, potem ko je srbska skupščina sprejela tajni zakon, s katerim so iz skupnega monetarnega sistema želeli pridobiti za 1,4 milijarde dolarjev sredstev brez kritja. Z vdorom v skupne finance je bil narejen prvi korak k začetku razpada jugoslovanskega gospodarskega sistema.

Prvi je srbski vdor v zvezni finančni sistem komentiral takratni finančni minister dr. Marko Kranjec: »Gre za izredno resen napad na jugoslovanski sistem, ki dezavuira vse trditve Srbije, da se zavzema za enotno Jugoslavijo.« Dr. Kranjec je dodal, da je slovenski izvršilni svet že proučil vse možne protiukrepe in da so odprte tudi možnosti tiskanja svojega denarja.

Nova ustava naj državljankam in državljanom zagotavlja temeljne pravice in svoboščine

V sklopu priprav na državnost se je sedmi dan novega leta 1991 sestala republiška ustavna komisija, ki je sestavljala besedilo prihodnje slovenske ustave, s katero bi Slovenija samostojno vstopila v svet mednarodnih odnosov ter uredila pravne in politične temelje sožitja svojih državljanov. Čeprav naj bi ustavna komisija že v prvih dneh leta 1991 razpravljala o osnutku nove republiške ustave in pripravi predloga, člani vsebinske obravnave ustavnega besedila niso začeli. Razpravljali so o vsebinskih sklopih skupine in evidentirali vodje osmih strokovnih delovnih skupin, ki so bile takrat ustanovljene. Predsednik ustavne komisije dr. France Bučar je v razpravi naletel na nekaj očitkov, ki so se nanašali predvsem na delo, poslanstvo in naloge ustavne komisije. Tone Anderlič (LDS) in Ciril Kolešnik (SDK) sta opozorila na centre moči, ki naj bi mimo članov narekovali delo ustavne komisije.

Veliko vprašanj je bilo zastavljenih glede razpustitve posebne strokovne skupine, potem ko je pripravila osnutek nove slovenske ustave. Peter Jambrek je ustavni komisiji razložil, da je strokovni komisiji s končanjem osnutka potekel mandat in da so člani strokovne komisije še vedno pripravljeni sodelovati pri delu ustavne komisije. Dr. Bučar je članom svetoval, naj bo nova ustava čim krajša in naj se ne spušča v podrobnosti, kjer bi lahko prihajalo do ideoloških razhajanj različnih političnih struj. Ivan Oman pa je prisotne opozoril, da mora nova ustava zagotavljati vsem državljanom določene pravice in svoboščine.

Velesile žal  niso naklonjene samostojnosti Slovenije, zato potrebujemo razumevanje

Svetovne velesile tudi po uradni razglasitvi plebiscitnih rezultatov, ki so več kot jasno izrazili željo slovenskega naroda po samostojni državi Sloveniji, še vedno niso bile naklonjene osamosvojitvi. Londonski Economist je pisal o tem, da so v Jugoslaviji velike možnosti neredov, toda obenem poudaril, da so se slovenski in hrvaški voditelji pripravljeni pogovarjati o preoblikovanju Jugoslavije. Med drugim so z zaskrbljenostjo ugotavljali, da se jugoslovansko vprašanje lahko krvavo konča. V tem negotovem času so bili dobri stiki s sosednjimi državami še toliko pomembnejši. Vsak zaveznik pri zagovarjanju slovenskih osamosvojitvenih teženj je bil »zlata vreden«. Obisk predsednice avstrijske zvezne dežele Koroške Susanne Kövary v slovenski skupščini v Ljubljani je bil v danih trenutkih pozitiven znak, saj sta obe delegaciji utrdili dobre odnose in se dogovorili, da se v marcu znova snideta. Z delegacijo avstrijskega koroškega deželnega zbora so se sestali dr. France Bučar, Matjaž Šinkovec, Vitograd Pukl in Ivan Bizjak. »Živimo eden poleg drugega in ni razloga, da bi bili med seboj netolerantni,« je na začetku srečanja povedal dr. Bučar, ki je med drugim tudi poudaril, da ravno zdaj, ko velesile niso naklonjene samostojnosti Slovenije, potrebujemo razumevanje. V pogovorih sta se delegaciji dotaknili tudi gospodarskih povezav in slovenske narodne manjšine na Koroškem. Ob koncu se je avstrijska deželna delegacija sestala tudi s takratnim republiškim sekretarjem za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrijem Ruplom.

Avtor: Andraž Koželnik