V odzivu slovenske vlade je bilo poleg opomina zvezni vladi za izpolnjevanje njenih finančnih obveznosti na področjih obrambe ter notranjih in zunanjih zadev mogoče razbrati očitni dvom v učinkovitost in preglednost delovanja zveznega finančnega in monetarnega sistema. Z napovedjo Beograda o uveljavitvi načel tržnega gospodarstva je bila Slovenija sicer zadovoljna, vendar je hkrati postalo jasno, da po razpadu plačilnega in denarnega sistema ter trgovinski vojni Srbije proti Sloveniji zvezna vlada na gospodarskem področju ne uživa več zaupanja slovenske strani.

Poleg nasprotovanju centralizaciji zvezne narodne banke in odločitvi za samostojno sanacijo slovenskega bančnega in finančnega sistema brez vmešavanja Beograda je Slovenija ostala pri napovedi, da bo federaciji odslej plačevala le kotizacijo, pri čemer je treba kot slovenski prispevek upoštevati tudi prilive iz carin, ki jih je Slovenija že nakazovala v zvezno blagajno. Slovenska vlada je še poudarila, da bo pri presoji zveznih ukrepov na prvo mesto postavila interese slovenskega gospodarstva in državljanov Slovenije.

Jugoslovanska vlada kloni pred monetarnimi izzivi

Medtem ko se je Slovenija zavzela za čim bolj pragmatičen pristop k reševanju posameznih odprtih vprašanj pri delovanju federacije, je na zvezni ravni postalo jasno, da politične pripravljenosti za reševanje nakopičenih javnofinančnih težav ni več. Zvezna skupščina kljub večurni razpravi o težavah v bančnem sistemu ni sprejela jasnih sklepov za njihovo reševanje.

Finančna in gospodarska kriza v državi je bila najbolj očitna v razrahljani finančni disciplini republiških centralnih in poslovnih bank. Neukrepanje zvezne vlade zoper kršitve je le še okrepila odločenost posameznih republik, da ravnajo po svoji volji. Država je za likvidnostne namene delovanja svojih bank preko zakonsko predpisanih omejitev namenjala sredstva obveznih rezerv, po decembrskem napadu srbskih bank na devizni trg pa je izvajanje sporazuma o finančni pomoči Jugoslaviji zamrznil tudi Mednarodni denarni sklad.

Medtem ko zvezne oblasti niso storile ničesar, da bi Srbijo prisilile, da vrne nezakonito porabljeni denar, je zvezni sekretariat za finance na tiskovni konferenci v Beogradu predstavil drakonske kazni, ki bi doletele posamezne kršitelje napovedanega novega zakona o prometnem davku. Za zagotovitev več sredstev v proračunu iz naslova potrošnje so utajevalcem davkov pri uvozu cigaret zagrozili z zaporno kaznijo, voznikom, ki bi namesto dizelskega goriva uporabljali kurilno olje, pa z zasegom in odvzemom vozila.

Nova slovenska šolska zakonodaja

V družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine so na ta dan kljub številnim ugovorom opozicije sprejeli zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Demosovemu predlogu je opozicija očitala več stvari, zlasti preveliko vmešavanje države, na primer pri imenovanju ravnateljev. Nekoliko bolj prizanesljivi so bili v opoziciji do sprememb zakona o notranjih zadevah, ki naj bi predvsem postavil nove demokratične temelje za nadzor nad delovanjem Službe državne varnosti (SDV).

Razprava se je ponovno razvnela pri nadaljevanju decembrske razprave o položaju v gospodarstvu. Odgovarjal jim je minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc iz Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). »Potreben nam je optimizem. Brez tega ne bo šlo. Moramo se potruditi vsi, kar nas je. Sam bom naredil, kar bom mogel, vlada pa tudi,« jih je skušal pomiriti. Očitno neuspešno. Jožef Školč, Liberalno-demokratska stranka (LDS), mu je predlagal, naj razmisli o odstopu.

Avtor: Blaž Karlin