Skoči do osrednje vsebine

24. 1. 1991: Po srečanju slovenske in srbske delegacije je jasno, da so bistvene razlike ostale nerazrešene

24. januarja 1991 sta se v Beogradu srečala predsednika Milan Kučan in Slobodan Milošević, kjer sta ob robu pogovorov imela tudi skupno tiskovno konferenco. Zanimivo je prav takrat hrvaška delegacija na čelu s predsednikom Tuđmanom zavrnila srečanje v Beogradu zaradi pripravljenosti JLA, ki naj bi z ukrepi ogrožala suverenost republike.
Janez Janša s kovčkom v roki hodi po cesti.

Janez Janša januarja 1991. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Pritisk JLA s premestitvami v petem vojaškem območju

V tistih dneh je namreč Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo stopnjeval pritisk na republike, predvsem Hrvaško, kjer so 24. januarja zahtevali takojšnjo razorožitev. Napovedali so tudi povečano pripravljenost enot 5. armadnega območja, ki je zajemalo tudi Slovenijo. Na ta dan so se začela tudi večja premeščanja vojakov slovenske narodnosti na petem vojaškem območju, kar je sprožilo številne kritike in politične izjave oziroma proteste slovenske politike. Tako je Janez Janša kot takratni republiški sekretar za ljudsko obrambo v svojem protestnem pismu zapisal, da bo imelo premeščanje vojakov na podlagi narodne pripadnosti nesprejemljive negativne posledice za odnose med Republiko Slovenijo in federacijo. Poleg tega je premeščanje presegalo normalne okvire, saj so se premestitve dogajale tudi zunaj omenjenega območja, kar je bil po poročanju Večera tudi eden izmed očitkov v protestnem pismu.

Pogovori med Slovenijo in Srbijo v Beogradu

Po pogovorih med slovensko in srbsko delegacijo sta se obe strani strinjali, da mora rešitev jugoslovanske krize temeljiti na pravici narodov do samoodločbe. Prav tako sta se obe strani strinjali, da je treba odnose izboljšati, so poročali slovenski mediji. Tako je Kučan na tiskovni konferenci ocenil, da so bili pogovori minimum tistega, kar še vendarle omogoča nadaljevanje pogovorov s Srbijo, je poročalo Delo. Srbska delegacija je zagotovila, da bo spoštovala odločitev Slovenije glede napredovanja po lastni poti. Obenem je slovenska delegacija zagotovila, da bo spoštovala interes Srbije, da vsi Srbi živijo v eni državi. Bistvene razlike pa so bile pri vprašanju, ali naj se v medsebojnih dogovorih izhaja iz spoštovanja suverenosti naroda ali republik. Slovenija namreč vztraja pri slednjem, Srbija pa pri prvem. Ena izmed ključnih razlik pa je bila v odnosu do zveznih institucij, saj je slovenska stran zavzela stališče, da je njihovo delovanje pomembno, vendar ne kot subjekta z nadnacionalnimi interesi. Slovenska delegacija je poudarila, da je to vprašanje eden izmed stalnih vzrokov za jugoslovansko krizo.

Ob koncu sta se delegaciji strinjali glede nadaljnjih odnosov in prihodnjega srečanja obeh vlad ter zaveze, da se bodo pogovori nadaljevali ne glede na to, kakšne bodo prihodnje oblike sobivanja.  

Reševanje bančnega sistema na zvezni ravni ni bilo več izvedljivo

Na današnji dan je Ante Marković predstavil izide pogovorov z vladami republik o nujnem minimumu za delovanje federacije do sprejetja končnega dogovora na področju financ ter delovanja in reševanja bančnega sistema. Od enajstih Markovićevih predlogov jih je večina republik potrdila osem, med katerimi velja poudariti enotno monetarno politiko, nadaljnje lastniško prestrukturiranje in izpolnjevanje določenih obveznosti federacije na področju obrambe, varnosti in mednarodnih zadev. Brez večine so ostala tri ključna vprašanja: sanacija bank, sprejetje socialnih programov in način financiranja federacije. Marković je glede soglasnih vprašanj napovedal, da bo od predsedstva zahteval pooblastila za izvedbo oziroma uveljavitev zakonov, ki naj bi po njegovem mnenju zagotavljali predvsem neogroženost pravnega in monetarnega sistema ter plačilnega prometa.

Avtor: Martin Nahtigal