Na sestanku, ki je potekal v petek popoldne v ljubljanski gostilni Urška, so se zbrali vodstvo Demosa, vodje poslanskih klubov Demosovih strank ter predsednik vlade Lojze Peterle z več ministri. Vodstvo Demosa je v uradnem poročilu pozitivno ocenilo delo vlade, in čeprav niti Jože Pučnik niti Lojze Peterle nista videla potrebe po vladni rekonstrukciji, je Delo v svojem pisanju poudarjalo predvsem domnevne razpoke znotraj Demosa, Pučnikovo izgubo podpore in kritični odnos javnosti do dela vlade. Na sestanku naj bi bilo izrečenih več pripomb na delo štirih ministrov (Staneta Staniča, sekretarja za informiranje; Izidorja Rejca, sekretarja za industrijo in gradbeništvo; in dr. Andreja Capudra, sekretarja za kulturo; glede četrtega imena pa medijska poročila niso bila enotna), vendar naj bi odločitev o morebitnih spremembah prepustili predsedniku vlade. Novinarji so podčrtali, da sta dva od obravnavanih predstavnika SKD in da je v Demosovih vrstah slišati kritike na račun prevelike vloge SKD in predsednika vlade Lojzeta Peterleta, na drugi strani pa je bilo na sestanku izrečenih tudi nekaj pripomb na račun Pučnikovega vodenja Demosa, ki naj bi ga v prihodnje nekoliko koalicijsko »razrahljali«.

Uresničevanje plebiscitarne volje in odmevi

Slovenska vlada je na dvodnevnem zasedanju, ki je v petek in soboto potekalo za zaprtimi, razpravljala o nadaljnjih korakih v procesu slovenskega osamosvajanja. Osrednja tema pogovorov sta bila ustavna zakonodaja ter pregled delovnih tez za program osamosvajanja Slovenije. Posamezni ministri so na zasedanju predstavili svoje poglede na potek »odklapljanja« od federacije in delo svojih resorjev v razmerah zmanjšanega funkcioniranja zvezne države. Po navedbah medijev je najbolj podroben koncept urejanja odnosov z JLA predstavil obrambni minister Janez Janša, dokončne predloge, ki bodo osnova za nadaljnje pogovore, pa naj bi vsi resorji oblikovali do ponedeljka opoldne.

Po neuradnih informacijah Dela se je vodstvo Demosa že na petkovem popoldanskem sestanku enoglasno izreklo za izstop iz Jugoslavije in nato v uradni izjavi priporočilo vladi odločno uveljavitev plebiscitarne volje, zato na zasedanju vlade ni bilo »pretirane gorečnosti za preigravanje scenarijev konfederacije ali kake druge zveze z Jugoslavijo«. Na osamosvojitvene težnje v Sloveniji pa so se zelo hitro in ostro odzvali srbski mediji in zagovorniki ohranitve Jugoslavije iz drugih jugoslovanskih republik; v nedeljo je tako izvršni odbor jugoslovanskega odbora Zveze komunistov – Gibanja za Jugoslavijo razpravljal o razmerah v državi in obsodil prizadevanje Demosa po »neustavni poti čim prej ločiti to republiko od Jugoslavije in jo potisniti v tuje naročje, ne da bi upošteval dejanske interese slovenskega naroda, še manj pa drugih jugoslovanskih narodov«. Le vodja nelegalnega četniškega gibanja dr. Vojislav Šešelj je v svojem slogu poudaril, da bi ob odcepitvi Slovenije imeli Srbi »poldrugi milijon sovražnikov manj«.

Avtor: mag. Jurij P. Emeršič