Novice

Ministri držav članic Srednjeevropske pobude (SEP) so na srečanju razpravljali o perspektivah in pospeševanju procesa integracije v EU, tudi v luči ruske agresije na Ukrajino in širših razsežnosti vojne, katere vpliv je čutiti v vseh državah SEP.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je sporočila, da smo z velikimi napori in odličnim sodelovanjem več strani iz Gaze evakuirali tri slovenske državljane. Pri tem se je zahvalila sodelavcem, ki neumorno pomagajo našim državljanom, in napovedala obisk na Bližnjem vzhodu.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je udeležila neformalnega videokonferenčnega srečanja ministrov EU za zunanje zadeve o razmerah v Izraelu in regiji.

V. d. generalnega direktorja za evropske zadeve mag. Anžej Frangeš se je na konzultacijah v Berlinu srečal z direktorico za Evropo na Ministrstvu za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije Sibylle Sorg.

Otrokove pravice so človekove pravice – in te so resno kršene milijonom otrok po svetu: v Gazi, Ukrajini, Sudanu, na Haitiju in drugod. Ob svetovnem dnevu otrok se pridružujemo pozivu Unicefa za mir za vsakega otroka. Vsak otrok ima pravico živeti v miru ter v čistem in varnem okolju. Prav tako ima pravico biti slišan in vključen v odločitve, ki vplivajo nanj.

Državna sekretarka Sanja Štiglic je 16. in 17. novembra 2023 vodila slovensko delegacijo, ki je v Washingtonu opravila politične konzultacije z ZDA o temah na dnevnem redu Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (VS OZN).

V New Yorku se je zaključilo zasedanje Odbora Generalne skupščine Organizacije združenih narodov za socialne, humanitarne in kulturne zadeve, t. i. Tretjega odbora, ki se v veliki meri posveča vprašanjem človekovih pravic. Odbor, ki je z zasedanjem začel 28. septembra, je sprejel več kot 60 resolucij.

Špansko predsedstvo Sveta EU je organiziralo 4. skupščino Evropskega zavezništva o umetni inteligenci, ki si prizadeva za poglabljanje EU politik in sodelovanja na področju razvoja in uporabe umetne inteligence. Konference se je udeležil nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetne inteligence in kibernetske varnosti, veleposlanik Tadej Rupel.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Slovenska delegacija pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst odločno obsojamo sovražno sporočilo, ki se je danes zjutraj pojavilo na vratih Centra judovske kulture in Sinagoge v Ljubljani na Križevniški ulici. Nesprejemljivo je, da posamezniki poskušajo skruniti dostojanstvo Judov ali katerihkoli manjšinskih skupin.

Med 12. in 15. novembrom 2023 je v Ljubljani potekala Mednarodna konferenca Azijsko – Evropske fundacije (angleško Asia–Europe Foundation – ASEF) z naslovom "Vodenje sprememb: Digitalna preobrazba izobraževanja v dobi umetne inteligence", na kateri je bil tujim gostom predstavljan tudi tradicionalni slovenski zajtrk, s poudarkom na pomenu zdrave prehrane in rednega zajtrka za otroke in odrasle.

Varnostni svet Organizacije Združenih narodov (OZN) je sprejel resolucijo, ki se osredotoča na zaščito otrok v Gazi in izpustitev talcev, med njimi so mnogi otroci. V nadaljevanju objavljamo odziv ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon na sprejem resolucije.

V Parizu se je zaključilo Zasedanje Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj na visoki ravni, namenjeno pregledu in razpravi o izzivih razvojnega sodelovanja v razmerah, ko se na globalni ravni povečujejo razvojne in humanitarne potrebe, število konfliktov in nesreč, posledic podnebnih sprememb, ter zmanjšuje napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.

15. novembra 2023 so EU in njene države članice v Apii na Samoi podpisale novi Partnerski sporazum z 79 članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (OACPS), ki bo služil kot krovni pravni okvir sodelovanja v nadaljnjih 20 letih. V imenu Slovenije je sporazum že predhodno v Bruslju podpisal stalni predstavnik Slovenije pri EU veleposlanik Iztok Jarc.

Med 13. in 15. novembrom 2023 je v Ljubljani potekala 16. mednarodna konferenca Azijsko – Evropske fundacije "Classroom Network", ki je bila namenjena razpravi o digitalizaciji izobraževanja v dobi umetne inteligence. Udeležence je nagovorila Maja Balant Slobodjanac, guvernerka Slovenije v Azijsko – Evropski Fundaciji iz Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki aktivno sodeluje pri fundaciji.

Solidarnost Slovenije je izpostavljena tudi v tretji številki, tokrat skozi uspešno izvedene 11. slovenske razvojne dneve, vključno s prvim humanitarnim forumom, na katerem so sodelovali številni visoki gostje, podpisan je bil tudi dokument o strateškem sodelovanju med Slovenijo in Mednarodnim komitejem Rdečega križa (angleško The International Committee of the Red Cross - ICRC).

Podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je pozno popoldan v Bruslju sodelovala na srečanju zunanjih ministrov Evropske unije in šestih držav Zahodnega Balkana. Že drugo skupno srečanje letos je bilo namenjeno poglabljanju sodelovanja med EU in zahodnobalkanskimi državami na področju skupne zunanje in varnostne politike.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je v Bruslju udeležila rednega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve, ki je bilo tokrat osredotočeno na situacijo v Izraelu in regiji. "Razmere v Gazi se dramatično zaostrujejo. Imamo krizo humanosti in krizo svetovnega reda. Zato je skrajni čas, da dosežemo humanitarno premirje in da humanitarna pomoč doseže ljudi," je poudarila ministrica.

Slovenija je nakazala prispevek Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Skrbniški sklad za žrtve v višini 15.000 evrov. Na ta način udejanja pomoč žrtvam najhujših hudodelstev.

Na Brdu pri Kranju se je začelo dvodnevno 33. zasedanje Stalne mešane slovensko – bavarske komisije, ki je najstarejša oblika mednarodnega sodelovanja Slovenije. V letu 2025 bo praznovala 50. obletnico delovanja in tokratno zasedanje je namenjeno tudi pripravam na ta pomemben dogodek. Člane komisije je uvodoma nagovoril državni sekretar Marko Štucin.

Evropska komisija je 8. novembra 2023 objavila širitveni sveženj za Zahodni Balkan in Turčijo ter prvič tudi za Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo. Širitveni sveženj vsebuje pregled in oceno stanja po ključnih področjih, kjer je potreben reformni napredek v posameznih državah.