Skoči do osrednje vsebine

Pogosta vprašanja in odgovori v času epidemije COVID-19 s področja kmetijstva

Na dežurni e-naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano cz.mkgp@gov.si in telefon 040/ 390 016 se obrača veliko ljudi z različnimi vprašanji, povezanimi s trenutnim stanjem. Nekaj najpogostejših objavljamo v nadaljevanju. Poudariti pa želimo, da so odgovori vezani na delo v kmetijstvu in (predvsem) na Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kje lahko iskalci zaposlitev v kmetijstvu dobijo kontaktne informacije kmetij, ki ponujajo delo?

Seznam kmetij s kontaktnimi podatki je objavljen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Seznam se posodablja.

Kam se lahko obrnejo kmetijska gospodarstva, ki potrebujejo delovno silo za sezonsko delo v kmetijstvu?

Kmetijska gospodarstva in podjetja se lahko za pomoč in vse potrebne informacije obrnejo na:

  • Območne Zavode RS za zaposlovanje
  • Študentske servise (ŠS)
  • Dežurno službo MKGP

Potrebe po delavni sili kmetijstvu so objavljene na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Ali so potrebe po sezonskih delavcih v kmetijstvu objavljene tudi na Zavodu RS za zaposlovanje?

Informacije o možnostih občasnega sezonskega dela v kmetijstvu v različnih slovenskih regijah dobite na tej povezavi.

Ali imate seznam ekološki kmetij, ki bi potrebovale delavce?

Posebnega seznama, ki bi vključeval samo ekološke kmetije, ki potrebujejo delavce za začasno ali občasno delo v kmetijstvu, zaenkrat ne pripravljamo.

Kolikšno je število iskalcev zaposlitev v kmetijstvu in koliko kmetijskih gospodarstev išče delavce?

Do dne 15. 5. 2020 je dežurna služba MKGP prejela interes za zaposlitev v kmetijstvu s strani 600 iskalcev sezonskega dela. Delavce za delo v kmetijstvu je potrebovalo več kot 20 iskalcev delavcev.

Katera so najbolj pogosta kmečka dela, za katera se iščejo delavci?

Kmetijska gospodarstva potrebujejo delavce za delo na hmeljišču, na polju, v vinogradu, v oljčniku.

Izkazane so bile potrebe po delavcih za delo na govedorejski kmetiji, delo na polju, na hmeljišču, v rastlinjaku, v skladišču (pakiranje različnih vrtnin), obiranje jagod, borovnic, malin, saditev špargljev, košnja, spravilo sena, delo v zeliščnem vrtu, druga vrtnarska dela itd.

Ali je sezonsko delo v kmetijstvu definirano v zakonodaji?

Zakon o kmetijstvu obravnava začasno ali občasno delo v kmetijstvu v členih 105a do 105e. 

Ali se lahko za sezonsko delo v kmetijstvu prijavijo tudi osebe, ki so na čakanju in prejemajo 80% plače?

Predlagamo, da pred začetkom dela v kmetijstvu pridobite soglasje delodajalca.

Ali lahko oseba, ki je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje in prejema nadomestilo za čas brezposelnosti, opravlja sezonsko delo v kmetijstvu?

Predlagamo, da se obrnete na Zavod RS za zaposlovanje, kjer trenutno prejemate nadomestilo.

Ali je delo v kmetijstvu plačano in kolikšno je plačilo na uro? Ali se za delo sklene pogodba?

Začasno ali občasno delo v kmetijstvu se lahko opravlja na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, ki je pogodba civilnega prava in pomeni izjemo od prepovedi iz drugega odstavka 13. člena Zakona o delovnih razmerjih. Urna postavka izvajalca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu ne sme biti nižja od 5,16  evra bruto (od 18. 4. 2020 dalje, objavljeno v UL RS št. 54/20). Višina najnižje urne bruto postavke se usklajuje z gibanjem plač (105.d člen Zakona o kmetijstvu). Vrednost urne postavke ni omejena navzgor, prav tako MKGP ne vpliva na vrednost urne postavke, ki jo sporazumno določita med seboj naročnik (nosilec ali član kmetijskega gospodarstva) in izvajalec (fizična oseba, ki opravlja delo po pogodbi).

Zakaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poziva k vključevanju in zagotavljanju domače delovne sile pri nujno potrebnih opravilih na kmetijskih gospodarstvih in v kmetijskih podjetjih?

Epidemija COVID-19 je povzročila težave pri tekočem zagotavljanju potrebne sezonske delovne sile kmetom in kmetijskim podjetjem pri opravljanju kmetijskih opravil. To obdobje je za kmetijstvo zelo pomembno, saj gre za pripravo in intenziven začetek del na poljih. Običajno so pomoč pri spomladanskih opravilih kot npr. nega drevja v sadovnjakih, urejanje infrastrukture za rast hmelja, obiranje špargljev in jagod, izvajali delavci iz tujine. Letos so izredne razmere, ki jih je sprožila razglasitev epidemije COVID-19, otežile prihod delavcev iz tujine, saj so bili za njih vpeljani dodatni obvezni postopki kot npr. obvezna karantena ob prihodu v Slovenijo in testiranje na prisotnost virusa (Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, 7. člen).

Kakšna je vloga MKGP pri iskanju delavcev, ki želijo opravljati delo na kmetiji v času krize zaradi COVID-19?

Ministrstvo je v projektu reševanja sezonskega dela v času epidemije COVID-19 v neformalni, a proaktivni vlogi posredovanja informacij tako širši javnosti kot posameznikom, ki izražajo interes za delo, ter na drugi strani delodajalcem oz. iskalcem delavcev. Ministrstvo je vzpostavilo komunikacijo s študentskimi servisi za pomoč študentom ter z Zavodom RS za zaposlovanje za aktivacijo brezposelnih oseb, s ciljem celostnega spodbujanja zagotavljanja sezonske delovne sile. Posebej je potrebno poudariti, da MKGP ne določa višine plačila, saj je to poslovni dogovor med delodajalcem in iskalcem zaposlitve. Poleg tega je minimalna urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu določena skladno z Zakonom o kmetijstvu. Ministrstvo ne podpira dela na črno, zato morajo vsi iskalci zaposlitve ter delodajalci upoštevati vse usmeritve in predpise za legalno delo.

Kako naj postopa iskalec sezonske zaposlitve v kmetijstvu?

Vsi zainteresirani, ki bi želeli opravljati začasno ali občasno delo v kmetijstvu, sami vzpostavijo kontakt s kmetijami, ki iščejo delovno silo. Pred tem lahko osnovne informacije pridobijo na področnih enotah Zavoda RS za zaposlovanje, na Študentskih servisih ali na Dežurni službi MKGP.

Seznam ponudnikov dela v kmetijstvu, ki se sproti dopolnjuje, se nahaja na  spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Vse iskalce dela v kmetijstvu in kmetijska gospodarstva pozivamo, da se pred opravljanjem sezonskega dela dogovorijo o vseh pogodbenih pravicah in dolžnostih, ter sprejmejo ustrezne varnostne ukrepe. Dodatne informacije o oblikah zaposlitve oziroma najemu delovne sile na kmetiji najdete na tej povezavi.

Kaj je začasno in občasno delo v kmetijstvu (sezonsko delo)?

Na podlagi določb o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu, smejo kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo, za dela, za katera je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili, delavce zaposliti na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu.

V kateri delih Slovenije potrebujejo največ delavcev za sezonsko delo?

Ponudniki dela so iz cele Slovenije (Savinjska dolina, Koroška, Zasavje, Dolenjska, Ljubljana, Obala, Prekmurje itd.). Veliko je povpraševanja za delo v hmeljiščih v Savinjski dolini. Seznam ponudnikov se dopolnjuje.

Ali potrebujejo iskalci sezonske zaposlitve v kmetijstvu lasten prevoz za dostop do mesta opravljanja dela?

Dogovor glede prevoza je odvisen od iskalca zaposlitve in ponudnika dela.

Ali se za sezonsko delo v kmetijstvu lahko prijavijo tudi študenti? Ali gre za težja kmečka dela, ali so dela primerna za ženske?

O vrsti in vsebini del se iskalec zaposlitve direktno dogovori s ponudnikom dela na kmetiji. Predlagamo, da si študentje delo uredijo preko Študentskega servisa oz. študentske napotnice za delo. Dela so različna, seveda so mnoga med njimi primerna tudi za ženske.

Ali bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovalo kontakte iskalcev zaposlitve najustreznejšim ponudnikom dela na kmetiji?

Iskalci dela sami kontaktirajo kmetije, ki so sporočile potrebe po delavcih. Seznami kmetij, ki iščejo delavce so objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje.

Sem brez prevoza? Ali bo Ministrstvo za kmetijstvo organiziralo prevoz do kmetov, ki ponujajo delo?

Predlagamo, da iščete delo na kmetiji v bližini vašega doma oz. se glede prevoza dogovorite s ponudnikom sezonskega dela. MKGP ne načrtuje organiziranja prevoza slovenskih delavcev do kmetov.

Kako je s prenočevanjem na kmetiji, kjer opravljam sezonsko delo?

Vse podrobnosti, povezane z morebitno nastanitvijo delavcev, ki opravljajo sezonsko delo, urejate direktno s ponudnikom sezonskega dela. Pri tem je potrebno upoštevati veljavne varnostne ukrepe.

Kako je z upokojenci, ali za njihovo delo veljajo omejitve po Zakonu o urejanju trga dela?

Če upokojenec dela po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu (105a do e člen Zakona o kmetijstvu), se mu opravljene ure po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu ne štejejo med omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela upokojencev, ki ga opredeljuje Zakonu o urejanju trga dela (27.c člen). Torej fond ur, ki ga upokojenec opravi na kmetiji po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, se ne všteva v fond ur po začasnem ali občasnem delu upokojencev.

Kdo lahko sklepa  pogodbo o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu?

Lahko jo sklepajo vsi, ki želijo zaslužiti dodaten dohodek: brezposelni, iskalci zaposlitve, upokojenci, študentje, dijaki, zaposleni v svojem prostem času. Študenti lahko delajo po napotnici študentskega servisa ali po pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu.

Bistvene sestavine pogodbe in ali je potrebna overovitev

Oblika pogodbe ni predpisana, naj bi pa vsebovala bistvene sestavine:

  • Ime in priimek najemnika
  • Ime in priimek izvajalca
  • Čas opravljanja dela
  • Vrsto dela, ki ga bo opravljal
  • Dolžnosti naročnika in izvajalca
  • Kraj dela
  • Cena dela na uro v bruto znesku
  • Klavzula, da pogodba začne veljati z dnem podpisa
  • Kraj in datum pogodbe
  • Podpisa obeh strank

Sestavijo jo v (najmanj) 3 izvodih, enega prejme izvajalec del, drugega naročnik, tretjega pa ima za urejanje v zvezi z davki in prispevki. Overovitev pogodbe ni potrebna.

V skladu z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji  (Odlok) je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije, kot na primer nastanitvene storitve, gostinske storitve, welnes storitve, kinematografske storitve, kulturne storitve in storitve iger na srečo.

V skladu z odlokom so dovoljene le v 2. členu odloka navedene izjeme. To so: 

  1. prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
  2. lekarne,
  3. prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
  4. program vrt in kmetijstvo v prodajalnah,
  5. kmetijske prodajalne,
  6. bencinske servise,
  7. banke,
  8. pošto,
  9. dostavne službe,
  10. trafike in kioske za prodajo časopisov in revij,
  11. druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja,
  12. prodajalne s hrano za živali,
  13. vrtnarije, drevesnice in cvetličarne,
  14. gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
  15. prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno-inštalaterski material, tehnično blago ali pohištvo,
  16. prodajalne do velikosti 400 mprodajnega prostora, z izjemo prodajaln v trgovskih centrih,
  17. specializirane prodajalne za prodajo motornih vozil in koles,
  18. kemične čistilnice in servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja tehničnega blaga,
  19. servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (na primer vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles),
  20. storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ne prihaja do stikov s potrošniki (na primer vrtnarske storitve, krovska dela, fasaderska dela),
  21. osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki,
  22. storitve na področju dejavnosti higienske nege: frizerske in kozmetične dejavnosti, masaža in pedikura,
  23. športno-rekreativne storitve na prostem, v športnih objektih na prostem in na površinah za šport v naravi ob ohranjanju varne razdalje do drugih,
  24. salone za nego psov in mačk ter ostalih živali,
  25. storitve zavarovalniškega posredovanja,
  26. avtopralnice,
  27. storitve nepremičninskega posredovanja,
  28. knjižnice, galerije in muzeje,
  29. dimnikarske storitve,
  30. strežbo, izključno na terasah in vrtovih gostinskih lokalov,
  31. storitve izdelave in popravil na področju tekstilne, obutvene in usnjarske dejavnosti ter storitve izdelave ključev,
  32. storitve na področju fotografske dejavnosti, fotokopirnice, urarstvo in zlatarstvo.

Pri opravljanju dejavnosti iz prvega odstavka 2. člena tega odloka se upošteva vsa navodila ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Imam turistično kmetijo, kjer poleg prenočišč ponujam in prodajam svoje pridelke. Ali lahko nadaljujem s svojo dejavnostjo?

V skladu z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji lahko še naprej ponujate in prodajate svoje pridelke na kmetiji, ponujanje nastanitev pa je začasno prepovedano.

Ali servis za popravilo traktorjev lahko izvaja svoje storitve?

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji se nanaša le na razmerja med podjetjem in potrošnikom in ne posega v razmerja med podjetji, torej med pravnimi ali fizičnimi osebami, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost. Servis za popravilo traktorjev se lahko opravlja.

Kaj je kmetijska trgovina? Beležimo vprašanja s strani trgovcev, ki prodajajo krmo za živali, rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo in rezervne dele …

Kot kmetijske trgovine so mišljene trgovine, ki prodajajo živila ter blago za vrt in kmetijstvo (t.i. kmetijske zadruge). Pri tem je treba poudariti, da Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ureja samo ponudbo in prodajo potrošnikom in ne ponudbe ter prodaje pravnim in fizičnim osebam, ki blago kupujejo za namene opravljanja pridobitne dejavnosti (npr. prodaja rezervnih delov za kmetijske stroje osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot gospodarsko panogo).

Ali je dovoljena prodaja sadik na tržnicah?

Potrošnikom se lahko ponuja in prodaja seme in sadike, saj se tako zagotavlja boljša samooskrba z zelenjavo in sadjem. Sadike in semena lahko prodajo v prodajalnah, ki v pretežni meri prodajajo živila vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, kmetijskih prodajalnah in v okviru programa vrta in kmetijstvo v prodajalnah. Tržnice z odlokom niso posebej urejene, vendar (kot smo že predhodno podali razlago) sodijo med prodajalne z živili. Prodaja sadik zelenjave ali sadja na tržnicah zato ni v nasprotju z odlokom, če se izvaja skladno z navodili, s katerimi se nepotrebna tveganja za zdravje potrošnikov in prodajalcev preprečijo.

Preko spleta bi naročila dostavo na dom. Zanima me, ali je to glede na nove omejitve (odlok) možno?

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ne omejuje prodaje blaga preko spleta.

Ali tržnica z lokalnimi pridelki in izdelki lahko obratuje z upoštevanjem vseh varnostnih ukrepov, za preprečevanje širjenja korona virusa?

V drugem členu Odloka so določene izjeme od navedene splošne prepovedi. Tržnice spadajo med izjeme, ki dopuščajo prodajo potrošnikom, in sicer med prodajalne z živili, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, vendar pa le v delu, v kolikor se na tržnici izvaja prodaja živil, ne pa tudi drugih izdelkov (obutev, obleke, suha roba, in podobno). Prodaja slednjih na tržnici skladno z odlokom ni dovoljena.

Preko svojih specializiranih tehnikov nudimo končnim uporabnikom(kmetom) kompleten nabor gnojil. Izdelki so vpisani v register gnojil v biološkem kmetijstvu, prodaja pa poteka na terenu, pri kmetu, na območju celotne Slovenije. Ali lahko nadaljujemo s svojo dejavnostjo glede na to, da je obratovanje kmetijskih trgovin izvzeto iz Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji oz. ali moramo do nadaljnjega prekiniti s svojim delom?

Na podlagi Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji takšna prodaja predstavlja izjeme, ki so dovoljene v okviru programa vrt in kmetijstvo v prodajalnah ter poslovanje kmetijskih prodajaln.

Po Sloveniji imamo trgovine z vinom, ki prodajajo tudi sire, marmelade, pršute ipd.

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ne določa podrobneje, kaj vse sodi pod "prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji", menimo pa, da je potrebno odlok pri razlagi te izjeme razumeti dobesedno, torej, da gre za tiste prodajalne, ki pretežno prodajajo živila. Za presojo, ali določena prodajalna sodi v navedeno izjemo, je torej ključen njen prodajni asortiman. Pri tem pojasnjujemo, da mora vsaka prodajalna sama presoditi, ali upoštevaje navedeno in glede na njen prodajni asortiman sodi v navedeno kategorijo izjem.

Ali so lahko trgovine s hrano za male živali odprte?

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji dovoljuje, da trgovine za male živali obratujejo skladno z delovnim časom.

Obratovanje živilskih trgovin (nedelje in dela proti dnevi): ali velja prepoved ponujanja in prodaje blaga za vse trgovine, tudi mesnice in prodajalne s kruhom?

V skladu z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji so ob nedeljah in dela prostih dnevih zaprte vse prodajalne, razen bencinskih servisov in lekarn.

V nedeljo in dela prostih dnevih so torej prodajalne z živili (tudi pekarne, prodajalne s kruhom) zaprte.

Zanima me kako je z urejanjem papirjev za kampanjo zbirnih vlog - subvencije in njihovo vlaganje za tiste, ki niso prišli na vrsto da to uredijo?

Vse informacije glede tega najdete na spletni strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Kako se bo reševala problematika sezonske delovne sile oziroma ali se v zvezi z najemanjem sezonske delovne sile v kmetijstvu pripravlja kakšen interventni zakon? Trenutno je najbolj problematično opravljanje dela v trajnih nasadih (hmeljišča, vinogradi, sadovnjaki), potrebna pa so nujna sezonska dela (napeljava vodil in poganjkov v hmeljiščih, delo v vinogradih).

Ukrepi omejevanja združevanja, ki jih sproti dopolnjuje NIJZ, so namenjeni varovanju zdravja. V gospodarskih panogah, kjer je potrebno več delovne sile za opravljanje del to lahko predstavlja problem. Težava, ki jo izpostavljate izhaja iz potreb kmetov, ko je potrebno opraviti več ročnega dela v omejenem času, saj se dela lahko opravijo le v določeni fazi razvoja rastlin. V skladu z upoštevanjem smernic, ki jih izdaja NIJZ, je pri tovrstnih delih olajševalna okoliščina delo na prostem, vendar je potrebno zagotoviti čim večjo oddaljenost posameznikov (organizirati delo v več vinogradih/sadovnjakih hkrati, razvrstitev delavcev po posameznih vrstah ipd.). Vsekakor ni primerno delo v skupinah, npr. na dvižnih platojih ali v pokritih prostorih (skladiščih, rastlinjakih, plastenjakih).

Ali mi lahko veterinar osemeni kravo?

Da, vendar se osemenjevanje plemenic izvaja pod posebnimi pogoji. Priporočila Veterinarske zbornice Slovenije v zvezi z osemenjevanjem so dostopna na spletni strani Veterinarske zbornice Slovenije.

Ali je možno roke za izvedbo odločbe za sanitarno sečnjo podaljšati?

Pravilnik o varstvu gozdov (UL RS, št. 114/09 in 31/16) v prvem odstavku 27. člena določa, da mora lastnik gozda ukrepe, povezane z varstvom gozdov, izvesti najpozneje v 21 dneh po odkritju žarišča podlubnikov. V drugem odstavku pa je določeno, da ZGS z odločbo lahko določi tudi krajši ali daljši rok, pri čemer mora upoštevati: razvojno fazo podlubnikov, vremenske in druge razmere, delež iglavcev v sestoju in populacijske značilnosti podlubnikov.

Če v vašem primeru navedeno ni bilo ustrezno upoštevano, se na odločbo lahko pritožite, ne glede na dejstvo, da pritožba ne zadrži izvršitve.

Roki za izvršitev odločb o sanitarni sečnji niso predmet nobenega ukrepa iz interventne zakonodaje.

Ne glede na navedeno pa Zakon o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov (Uradni list RS, št. 14/18 in 65/20) določa, da v primeru, ko je treba posekati in iz gozda v tekočem letu zaradi naravnih ujm spraviti več kot 400.000 m3 lesne mase in vlada zato razglasi naravno nesrečo, lahko lastnik gozda (v skladu s 3.a členom zakona) zaprosi za podaljšanje roka za izvršitev odločbe o sanitarni sečnji, če za to obstajajo objektivne okoliščine. To so okoliščine, na katere lastnik nima vpliva in so nastale iz razlogov, ki niso na strani lastnika gozda.

Ali so roki vloge na javne razpise PRP 2014-2020 ostali nespremenjeni?

Upravičenci lahko še vedno oddajo vloge na javne razpise, čeprav so roki za oddajo vloge že potekli. Javni razpisi, katerih roki za oddajo vlog so formalno že zaključeni, a se zaradi epidemije COVID-19 podaljšajo roki za oddajo:

  • Javni razpis za 2. ukrep Uredbe: Pomoč za prenos znanja in informiranje na področju predelave ter s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju v letu 2020
  • Javni razpis za 3. ukrep Uredbe: Pomoč delovanju nepridobitnih združenj na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja za leto 2020
  • Javni razpis za 4. ukrep Uredbe: Pomoč nepridobitnim organizacijam pri organizaciji strokovnih in jubilejnih dogodkov za leto 2020
  • Javni razpis za sofinanciranje kmetijskega izobraževanja – praktični pouk v letu 2020

Upravičenci lahko še vedno oddajo vlogo na javni razpis, in sicer do izdaje sklepa Vlade RS, ki bo objavljen v Uradnem listu RS, oziroma najdlje do 1. 7. 2020.

V skladu z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ) procesni roki in roki za izpolnitev materialnih obveznosti strank v upravnih zadevah, razen v primerih nujnih zadev, ki so opredeljene v zakonu, ne tečejo oz. se podaljšajo tako, da se iztečejo osmi dan od prenehanja veljavnosti ukrepov po tem zakonu.

Več informacij o objavljenih javnih razpisih lahko zainteresirani dobijo na:

Imamo težave pri vsebinskih dopolnitvah vlog, saj so v pozivih zahtevani dokumenti, ki jih v času epidemije, ne moremo pridobiti do roka. Tak primer je overitev dokumentov lastnikov (npr. občine so prav tako zaprte), upravne enote pa do nadaljnjega opravljajo le nujne aktivnosti. Rok za dopolnitev vloge je do 20.3.2020, vendar še takratne razmere niso bile tako zaostrene. Zanima nas ali se roki za dopolnitev vlog glede na trenutno stanje v državi avtomatsko podaljšajo?

Od uveljavitve Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za Obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (v nadaljevanju: interventni zakon) do objave sklepa Vlade RS o prenehanju razlogov, roki ne tečejo, kar pomeni, da bodo lahko vsi, ki so jim bile v tem obdobju naložene kakršnekoli materialne obveznosti, le-te izpolnili po prenehanju ukrepov.

Roki ne tečejo, postopki se bodo podaljšali za toliko časa, kolikor bodo trajali posebni ukrepi. Če bi se rok za izpolnitev neke materialne obveznosti (na primer: vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, obveznost poročanja po zaključeni investiciji, obveznosti sporočanja standardno obdelanih podatkov FADN, obveznost oddaje zahtevka za izplačilo 2. obroka pri mladih prevzemnikih itd.) iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bodo imeli upravičenci možnost, da bodo to obveznost normalno izpolnili še v roku 8 dneh po prenehanju ukrepov, kar bo ugotovila Vlada RS s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu RS.

Prekinitev materialnih in procesnih rokov ne pomeni, da upravičenci ne smejo izpolniti morebitnih obveznosti v času prekinitve, če to lahko storijo in če za to ni ovir. Upravičence zato spodbujamo, da v čim večji meri – v kolikor so tega zmožni in je to zanje izvedljivo – izpolnijo svoje obveznosti.

Za upravičence iz naslova ne-IAKS ukrepov Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 (npr. upravičencev, ki so prejeli podporo za investicije, za mlade prevzemnike itd.) omenjeni interventni zakon torej pomeni, da se bo institut višje sile  lahko uporabil po poteku zgoraj omenjenega roka 8 dni po prenehanju ukrepov, če bodo imeli upravičenci na voljo premalo časa za izpolnitev obveznosti. Upravičencem, ki kljub podaljšanju rokov svojih obveznosti ne bodo mogli izpolniti, svetujemo, da na AKTRP javijo višjo silo v roku 15 delovnih dni od izteka omenjenega 8-dnevnega roka. Te prošnje bo AKTRP obravnavala po ustaljenem postopku, ki se sicer uporablja za primere višje sile.  AKTRP bo na podlagi sporočene višje sile skupaj z upravičencem individualno določila spremembo rokov za izvedbo obveznosti ali pa oprostitev obveznosti, če bi se izkazalo, da upravičenec obveznosti zaradi višje sile ne more izpolniti. Upravičencu bo izdana odločba o spremembi obveznosti.  

Kako dolgo korona virus preživi na posamezni površini, predvsem me zanima kako ravnati z izdelki iz trgovine? Jih je smiselno razkuževati (s sredstvi za čiščenje površin)?

 Trenutno še ni  popolnoma jasno, kako dolgo lahko preživi virus   na različnih površinah (od nekaj ur do nekaj dni). Priporočilo, kako ravnati s hrano, ki jo prenesete iz trgovine si preberite v sporočilu za javnost. Sadje in zelenjavo operete kot je to običajna praksa, pri nakupu sadja in zelenjave uporabljajte rokavice. Dodatne informacije dobite na spletni strani Nacionalega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kako naj zagotavljamo proizvodnjo, oskrbo trgovin in ne nazadnje dnevni prevzem mleka s kmetij – z maskami ali brez?

 Povzeto po priporočilih NIJZ.

V Sloveniji splošna uporaba zaščitne maske ni potrebna. Maske se premočijo in po določenem času ne nudijo več zaščite. Potrebno jih je nadomestiti z novimi. Zelo pomembno je, da so pravilno nameščene (pokrivajo nos in usta). Maske so smiselne znotraj zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni poučeni, kdaj je uporaba maske potrebna, ter o njeni pravilni namestitvi, nošenju, snemanju in odstranjevanju. Zdravstveni delavci zaščitne maske nosijo v smiselnih okvirih in ne celoten delovni čas.

Zakaj je dobro izbrati lokalno hrano?

Samooskrba na področju prehrane je izjemnega pomena za državo, kar se jasno kaže v času krize, ko mora vsaka država sama poskrbeti za svoje prebivalce. Oskrba z lokalnimi živili zagotavlja prehransko varnost ter zmanjšuje odvisnost od zunanje trgovine, kar je pomembno v času motene globalne oskrbe. Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike. Stopnja tveganja izpostavljenosti različnim dejavnikom tveganja, je v kratkotrajni dobavi nižja, saj je le teh manj.

Kakšne so sicer vaše prve ocene škode pri lokalnih ponudnikih? Katere panoge so najbolj prizadete?

Čeprav je Slovenija na nekaterih področjih dovolj samooskrbna oz. ima celo viške (mleko, perutninsko in goveje meso), pa imamo ponekod tudi nižjo stopnjo samooskrbo (zelenjava, prašičje meso). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zaveda, da je lastna proizvodnja hrane za državo vitalnega pomena. V teh kriznih časih namenja izjemno pozornost reševanju sektorja kmetijstva, živilske industrije in ribičev z ukrepi, ki bi preprečili ali vsaj omilili posledice. V ta namen je sprejetih več ukrepov na sistemski ravni. Zelo pomembno pa je tudi spodbujanje potrošnikov, da kupujejo slovenske kmetijske pridelke in živilske proizvode. Trgovski sistemi naj svojo nabavo usmerijo na slovenske dobavitelje, živilsko predelovalna industrija pa naj uporablja slovensko surovino.  Potrošnike pozivamo, da se oskrbujejo  na kmetijah, ali v trgovini izberejo slovenski proizvod.

Kako lahko potrošnik brez dvoma prepozna, da so živila in pridelki slovenski in da so varni? Imajo tudi majhne lokalne kmetije kakšne certifikate, druga dokazila?

Označevanje živil (če so predpakirana) je osnovno in najpomembnejše orodje za informiranje potrošnikov o vseh pomembnih podatkih o živilu. Kmetije lahko svoje pridelke in živila zaščitijo v različnih shemah kakovosti.

Obstajajo različne označbe kakovosti, ker poznamo različne specifikacije, standarde in kriterije kakovosti živilski in kmetijskih izdelkov. Potrošnik ima pravico do izbire in z različno ponudbo mu je to omogočeno. Pomembno je, da potrošnik te označbe razume.

Inšpektorji za hrano z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvajajo nadzor nad varnostjo, sledljivostjo, označevanjem in kakovostjo sadja in zelenjave. Zaradi specifičnosti te dejavnosti se nadzori praviloma izvajajo v okviru rednih nalog, kot tudi akcijsko glede na sezonske ponudbe sadja in zelenjave.

Preverjanje skladnosti proizvodov s specifikacijami za sheme kakovosti incertificiranje izvajajo imenovani certifikacijski organi:

Nekatere občine na svojih spletnih straneh zbirajo in objavljajo lokalne ponudnike. Če je kje seznam lokalnih ponudnikov na nacionalni ravni, torej za celotno Slovenijo, kje? Torej, na kateri spletni strani lahko preverimo lokalne ponudnike v naši bližini?

V podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane je tudi izvajanje splošne promocije osveščanja potrošnikov o pomenu uživanja lokalne - v Sloveniji pridelane hrane kot tudi nova shema kakovosti »izbrana kakovost«. Na spletnem portalu Naša super hrana so objavljene nekatere povezave že obstoječih platform, kjer se po lastni presoji združujejo kmetje, ribiči ali ribogojci, na katere se potrošniki lahko direktno obrnejo za nakup. Preko KGZS projekta Kupujmo domače je mogoče kupiti hrano od lokalnega kmeta. Te možnosti lahko uporabimo, če se želimo izogniti posrednikom, s tem pa tudi podpiramo Slovenijo in slovensko podeželje ter vse, ki skrbijo za hrano, da bodo to lahko počeli še naprej in oskrbovali prebivalstvo z njo.

Na spletni povezavi Naša super hrana je zemljevid, ki ga upravlja MKGP z namenom promocije slovenske hrane in podpore slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane. Omogočili smo kmetijam, pridelovalcem in predelovalcem slovenske hrane, da brezplačno predstavijo svojo ponudbo, potrošniki pa jih lahko kontaktirajo in izberejo sezonsko hrano, pridelano v svoji okolici.

Ali je dovoljena prodaja živil v času epidemije od vrat do vrat? Torej, brez izrecnega naročila, da lokalni ponudnik sam od sebe ponuja svoje izdelke, pridelke?

Od vrat do vrat prodaja ni dovoljena. Odlok pa med drugim dovoljuje ponudbo in prodajo potrošnikom na daljavo (po spletu), kot ju ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, pri tem pa se zagotovi dostava blaga potrošniku na dom.

Ali je dovoljena dostava lokalnih živil na dom po predhodnem naročilu?

Da, ob upoštevanju vseh navodil o preventivnem obnašanju, ki so potrebna za zajezitev širjenja okužbe s COVID-19.

Ali se da urediti, da bi morali javni zavodi se oskrbovati 100 odstotno s slovenskim mesom?

V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, 75. člen) je opredeljena tudi nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih. Javni zavod mora, če vrednost javnega naročila na letni ravni ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije, nabaviti najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Republike Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Republiki Sloveniji. Navedeni ukrep velja za javna naročila kmetijskih pridelkov oziroma živil v obdobju od 11. 4. 2020 do 31. 12. 2020.

Kako so za uveljavljanje pomoči upoštevane razlike med velikimi kmetijami, kmetijskimi podjetji in majhnimi kmetijami, ko govorimo o takojšnji pomoči, saj nekatere kmetije normalno poslujejo, nekatere (turistične kmetije, kmečki turizmi recimo) pa so ostale povsem brez prihodka?

Za področje kmetijstva je v interventnem zakonu (ZIUZEOP, 74. člen), sprejet tudi ukrep finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, ki je namenjen področju dejavnosti kmetijstva, ribištva in dopolnilnih dejavnosti. Do pomoči upravičeni sektorji, ki so izkazali najmanj 20% izpad dohodka.

Ministrstvo je državljane pozvalo, naj vrtnarijo in si v čim večji meri sami pridelajo zelenjavo, dišavnice in začimbe. Pridelavo katerih poljščin in živil poleg zelenjave in sadja bo morala Slovenija povečati za dvig domače oskrbe na bolj varno raven?

V določenih panogah s stopnjo samooskrbe v večji meri zadostimo lastni potrošnji. Ti trgi so: mleko (128%), goveje in telečje meso (109%), perutninsko meso (108,9%). Pri žitih je bila skupna stopnja samooskrbe v letu 2018 na ravni 67,9%. Pri posameznih kulturah le ta odstopa in znaša pri koruzi 86,7% in pšenici 40,2%. Veliko še lahko naredimo pri sveži zelenjavi, kjer smo v letu 2018 dosegli stopnjo samooskrbe 51,5% in pri reji prašičev, kjer je bila stopnja samooskrbe v letu 2018 samo 38%.

Na obseg kmetijske proizvodnje poleg naravnih danosti vplivajo vremenske in podnebne razmere in številni drugi dejavniki (globalizacija, tržno-cenovna nihanja, embargo). Kljub temu je v splošnem v daljšem obdobju v Sloveniji opazen rahel trend rasti kmetijske proizvodnje. Zaradi naravnih danosti Slovenija nikoli ne bo popolnoma samooskrbna, saj nekaterih proizvodov ne moremo pridelovati in smo jih uvažamo (banane, agrume). Temu je namenjen skupni EU trg in uvoz iz tretjih držav, kjer dokupimo deficitarne proizvode, pridelujemo pa tisto, kar nam narava in podnebje dopuščata na kmetijskih zemljiščih, ki jih imamo na razpolago.

Epidemija je pokazala, kako pomembno je, da država ni preveč odvisna od uvoza hrane. Kmetijstvo za večino mladih ni privlačna dejavnost, tudi zato, ker so v drugih dejavnostih zaslužki višji in manj odvisni od naravnih razmer. Kako boste na ministrstvu izkoristili to priložnost, da za kmetovanje pritegnete več mladih, kako boste izkoristili pozitivne izkušnje nekaterih zadrug (Planika, Loška zadruga, Krka)?

Na MKGP se zavedamo, da se povprečna starost gospodarjev na slovenskih kmetijah viša. Hkrati se mladi iz podeželja izseljujejo v mestna ali v primestna območja, kjer si najdejo preživetje v nekmetijskih dejavnostih. Želimo si, da bi na kmetijah zadržati kar največ mladih. Zato MKGP podpira mlade kmete v II. stebru skupne kmetijske politike od leta 2007 naprej. V obdobju izvajanja PRP 2007-2013 smo s 55,6 mio EUR javnih sredstev podprli 2.656 mladih prevzemnikov in prevzemnic, v tekočem obdobju pa smo podprli 1.151 mladi prevzemnikov in prevzemnic s 43,1 mio EUR javnih sredstev. V tekočem programskem obdobju vsako leto podpremo okrog 4.000 mladih kmetov z več kot 2 mio EUR iz naslova neposrednih plačil, (t. j. sheme za mlade kmete za podporo ob prevzemu in zagon v začetni fazi kmetovanja). Spodbujamo združevanje mladih kmetov v razne oblike sodelovanja in skupine proizvajalcev, iz tega naslova pridobijo v II. stebru dodatne točke pri merilih za izbor vlog. Mlade prevzemnike in prevzemnice bomo podpirati tudi v prihodnje.

Pozitivno je tudi, da ugotavljamo dvig izobrazbe  in hkrati nižjo povprečno starost podprtih mladih kmetov. Trenutno potekajo intenzivne priprave strateškega načrta za programsko obdobje 2021 - 2027, v katerem bo generacijska prenova na slovenskih kmetijah eden od glavnih ciljev. Privlačnost kmetovanja bomo povečevali z uvajanjem digitalizacije na kmetijah, s spodbudami za tehnološki napredek, boljšo infrastrukturo na podeželju ter primerljivimi prihodke, kot jih imajo vrstniki v mestnih in primestnih območjih. V prihajajočem programskem obdobju bomo  poklic kmeta promovirali tudi preko izobraževalnega sistema AKIS (digitalizacija).

Preko Akcijskega načrta dela z mladimi kmeti za obdobje 2014-2020 smo skupaj s KGZS in ZSPM pristopili k destigmatizaciji poklica. Poklic kmeta smo približali nekmečkemu prebivalstvu v pozitivni luči (pomen lokalne, doma pridelane kvalitetne hrane, ohranjanje naravne dediščine, varovanje naravnih habitatov, urejanje krajine).

Ali se okužba s koronavirusom lahko prenaša preko domačih živali ali živil živalskega izvora?

Zaenkrat ni dokazov, da bi se okužba z novim koronavirusom SARS-CoV-2 prenašala preko domačih ali hišnih živali ali živil živalskega izvora, kar ugotavljajo Evropski center za nalezljive bolezni (ECDC), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE).

Kljub temu svetujejo, da v stiku z živalmi upoštevajo splošne higienske ukrepe (redno umivanje rok z milom, izogibanje dotikanja oči, nosu ali ust, izogibanje stikom s potepuškimi živalmi itd.).

Na OIE so bili prijavljeni posamezni primeri okužb z novim koronavirusom pri živalih, za katere pa je bilo ugotovljeno, da so izolirani primeri. V svetu sicer potekajo študije glede vloge hišnih živali pri prenosu COVID-19, vendar OIE sporoča, da ni potrebe po vpeljevanju posebnih ukrepov glede hišnih živali, s katerimi bi lahko ogrozili njihovo dobrobit.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin spremljamo stanje in sproti seznanjamo splošno in strokovno javnost.

Priporočila za lastnike ljubiteljskih vrst živali najdete tudi na spletnih straneh Veterinarske fakultete ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ker si nihče ne želi okužiti svojih hišnih ljubljenčkov, živinorejci pa ne živali, ki končajo kot hrana, nas zanima vaš komentar, kako ravnati, da se to ne bi dogajalo. Na primer, da mora nekdo v bolnico zaradi okužbe, doma pa ima psa - če nima nikogar, ga lahko odpeljejo začasno v azil za živali v Gmajnice

Priporočamo, da, skrbnik sam uredi začasno oskrbo živali (sorodniki, hoteli za hišne živali), sicer naj se skrbniki povežejo z lokalnim štabom civilne zaščite, lokalno skupnostjo in z zavetiščem. Stroški oskrbe so stroški lastnika. Zaenkrat ni dokazov, da bi se okužba z novim koronavirusom SARS-CoV-2 prenašala preko domačih ali hišnih živali ali živil živalskega izvora.

Kaj bo s kravami, če zboli kmet? Jih bo hodil hranit nekdo drug?

Za rejne živali način oskrbe v primeru bolezni skrbnika živali določa Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (ZIUPKGP). V 2. členu je določeno, da če nosilec kmetijskega gospodarstva, člani kmetije ali zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, zaradi posledic epidemije niso zmožni opravljati pridelave kmetijskih pridelkov ali izvajati reje živali, to sporočijo na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ki določi začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva v upravnem postopku.

Začasni upravljavec ima tiste pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki so potrebne za izvajanje nujnih del pri upravljanju kmetijskega gospodarstva, ker bi kmetijskemu gospodarstvu sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist. Na podlagi predloženega poročila o delu ima začasni upravljavec pravico do mesečnega denarnega nadomestila za začasno upravljanje kmetijskega gospodarstva.

Kaj če je okužena tudi krava in bi lahko nekdo, ki začasno skrbi zanjo, virus dobil od nje. Kakšen scenarij imate za tak primer? Imate karanteno za klavno žival?

Bolezen se do sedaj ni pojavila pri govedu, prav tako študije ne dokazujejo, da bi se govedo okužilo.

Kdaj bo vlada sprejela zakon o lovstvu in orožju, s katerim bi lovcem omogočili uporabo nočnih naprav za lažje streljanje divjadi, oziroma zakon o preprečevanju in zatiranju prašičje kuge, ki bi lovce stimuliral k večjemu odstrelu prenašalcev omenjene bolezni. Oboje je bilo že pripravljeno za potrditev v parlamentu, zdaj pa nič. S 1. majem se namreč začenja sezona lova na srnjaka in upam da končno tudi šakala. Je kaj novega v zvezi z odstrelom medveda in volka za letos tako glede rednega in izrednega odstrela (kvote) ter povračila škod?

Pojavljanje prosto živečih živali na urbanih površinah ni nov pojav. Prosto živeče živali se vse pogosteje pojavljajo v naseljih ali celo mestnih središčih. Najnovejša epidemija in omejeno gibanje ljudi je dodaten razlog, da si prosto živeče živali hrano iščejo tudi v naseljih. Rešitev problematike je kompleksna, tako kot so razlogi za njen nastanek, zato je ni mogoče rešiti zgolj s povečanjem odstrela. Zakonski predlog povišanja odstotka prodaje končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, ni v nikakršni povezavi z omenjeno problematiko. O takšni zakonski rešitvi se razmišlja izključno zaradi izrednih razmer in ukrepov, ki so bili izvedeni za preprečevanje širjenja koronavirusa, zaradi katerih imajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom težave pri prodaji divjačine.

Prav tako lovske družine niso servis države. Za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v RS so lovske družine podpisale koncesijsko pogodbo na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu in njegovih podrejenih predpisov. V skladu s temi predpisi lahko koncesijsko razmerje tudi preneha. Prav tako je v skladu s predpisanim postopkom koncesijsko dajatev v utemeljenih primerih možno znižati.

Glede vprašanja, kdaj bo vlada sprejela zakon o lovstvu in orožju, s katerim bi lovcem omogočili uporabo nočnih naprav za lažje streljanje divjadi, oziroma zakon o preprečevanju in zatiranju prašičje kuge, ki bi lovce stimuliral k večjemu odstrelu teh prenašalcev omenjene bolezni, razlagamo, da v skladu z Zakonom o orožju, ki je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, tovrstni pripomočki niso dovoljeni in jih zato ne more dovoliti niti Zakon o divjadi in lovstvu. Zaradi visoke stopnje tveganja, ki jo širjenje in pojavnost Afriške prašičje kuge (APK) v Evropi predstavlja za slovensko prašičerejo in vso Slovenijo, pripravljamo predlog Zakona o interventnih dodatnih ukrepih zaradi APK pri divjih prašičih, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Predlog zakona vključuje interventne ukrepe za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK v populaciji divjih prašičev z namenom zmanjšanja tveganja za vnos in širjenje APK in dodatne ukrepe za obvladovanje in izkoreninjenje v primeru izbruha APK v Sloveniji. V ta okvir sodi tudi stimulacija lovcem za odstrel nad določeno osnovo in uporaba posebne opreme pri izvajanju lova, ki s sedaj veljavno zakonodajo ni dovoljena. Vendar je to še predmet medresorskega usklajevanja, zlasti z Ministrstvom za notranje zadeve.

Glede na trenutno stanje nas zanima ali lahko uvozimo kobilo na območje Republike Hrvaške ? Smo iz obmejnega kraja zato je prodaja živali iz države v državo zelo pogosta in pomembna za našo kmetijo. Kobila je breja in zato bi selitev bila potrebna čim prej zaradi zagotavljanja zdravja in dobrobiti živali.

Zdravstvene zahteve za premike živali med državami članicami Evropske unije se zaradi epidemije koronavirusa niso spremenile. Ob upoštevanju trenutnih ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja koronavirusa prevoz in trgovanje z živimi živalmi zaradi veterinarskih ukrepov nista prepovedana, lahko pa nastanejo nevšečnosti med samim transportom oziroma ob prečkanju meje zaradi splošnih ukrepov, ki jih države sprejemajo zaradi epidemije koronavirusa. Za več informacij glede prehajanja državne meje med epidemijo zaradi koronavirusa se obrnite tudi na Slovensko policijo, organ v sestavi MNZ (01 514 70 01, info.koronavirus@policija.si).

Ukrepi v državah članicah se sproščajo, zato svetujemo spremljanje novih objav.

Hkrati velja, da je na Območnemu uradu UVHVVR treba najaviti pošiljko živali, ki je namenjena trgovanju iz Slovenije v drugo državo članico EU, najmanj tri delovne dni pred predvidenim trgovanjem. V zvezi s samim postopkom za izdajo spričevala s strani uradnega veterinarja svetujemo, da pravočasno kontaktirate krajevno pristojni območni urad UVHVVR. Več informacij lahko najdete na spletni strani Uprave:

Ali lahko prodajamo hitro hrano in sladoled preko izdajnega okenca/kioska na podlagi Odloka o prepovedi ponujanja blaga in storitev potrošnikom v RS (osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki)?

V skladu z Odlokom o spremembah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji je dovoljen osebni prevzem blaga ali hrane, na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošnikom (npr. “take away”, “to go”, “drive in”). Glede na navedeno menimo, da v kolikor osebni prevzem hrane (sladoleda) na prevzemnih mestih zagotavlja minimalni stik s potrošniki ter se dosledno upoštevajo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in navodila Ministrstva za zdravje ob postopnem sproščanju ukrepov, je v skladu z Odlokom in se torej lahko opravlja.  V konkretnem primeru (prodaja sladoleda) se odsvetuje izdaja sladoleda s kornetom. Poudarjamo tudi, da absolutno ni namen odloka, da bi se kupci zadrževali ali celo posedali ob gostinskem objektu. Slednje v skladu z veljavnim Odlokom še vedno ni dovoljeno.

Vlada RS je na svoji seji dne 13. maja 2020 sprejela nov Odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki prične veljati 18. 5. 2020.

Več informacij o novem Odloku in tem, katerih storitev za enkrat še ne bo mogoče opravljati, najdete na povezavi

V naslednjih dneh želimo saditi trte v vinogradu. Ker je teren nedostopen za veliko kmetijsko mehanizacijo je sajenje potrebno opraviti ročno. Zanima nas ali je sajenje mogoče izvesti z več ljudmi. Predvideno 10 oseb.

Kmetijsko delo je dovoljeno opravljati tudi z več delavci v vinogradu, vendar je pri tem potrebno, da delavci upoštevajo vsa navodila ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za preprečevanje okužbe.

Državljan SLO in IT (dvojno državljanstvo) živi v IT in ima tekmovalnega konja v SLO. Ali je dovoljena oskrba konja brez odreditve karantene? Gre za dnevno migracijo. Sicer imajo v SLO tudi oskrbnika tega konja. Kako lahko opravi to dejavnost oskrbe svojega konja?

Problematiko prehoda slovensko-italijanske meje v času krize ureja Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije.

V skladu z omenjenim odlokom je prehajanje meje za namen opisane dejavnosti dovoljeno. Več informacij lahko pridobite na dežurnih kontaktih policije: 01 514 70 01 ali info.koronavirus@policija.si

Tedensko opravljanje gozdarskih storitev v IT, konec tedna se vrnejo v SLO. Ali je obvezna karantena v SLO/IT?

V skladu z Odlokom o odrejanju in izvajanju ukrepov, povezanih s preprečevanjem širjenja COVID-19, na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, karantena za tovrstne prehode čez mejo ni več obvezna. Vseeno svetujemo redno spremljanje aktualnega dogajanja in objav.

Kateri sektorji so upravičeni do finančnega nadomestila zaradi 20% izpada dohodka zaradi epidemije COVID-19 in kje najden podrobnejše informacije?

Do finančnega nadomestila so v skladu s 74. členom Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) upravičeni kmetje:

Podrobnejše informacije najdete na spletni strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) – vodnik za uveljavljanje ukrepov finančne pomoči (zaradi nezmožnosti za delo) in finančnih nadomestil zaradi epidemije COVID-19.

Kdo je upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19.

Odlok o Finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 je bil objavljen v Uradnem listu RS 61/2020, 30.4.2020. Do finančnega nadomestila so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v skladu z Zakonom o vinu vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina za dejavnost pridelave mošta in vina ter so v letu 2019 proizvedli vsaj 3700 litrov vina (prihodek v višini minimalne plače). Finančno nadomestilo se dodeli v obliki pavšalnega nadomestila na hektar vinogradov kmetijskega gospodarstva, na katerih se prideluje grozdje za proizvodnjo vina. Upravičenci za izpad dohodka v proizvodnji vina na dom prejmejo s strani ARSKTRP predtiskani obrazec za uveljavljanje nadomestila. Več v objavi na spletnih straneh MKGP.

Ali sem upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19?

Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19 je bil objavljen v Uradnem listu RS 61/2020, 30.4.2020.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo navedene pogoje, in ki so imeli zakol, izvoz ali odpremo goveda v obdobju od 13. marca do 15. aprila 2020, najpozneje do 11. maja 2020 pošlje predtiskani obrazec »Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19«, na katerem je navedeno govedo, ki ga je upravičenec dal v zakol, izvoz ali odpremo.

ARSKTRP nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo navedene pogoje in ki so imeli zakol, izvoz ali odpremo goveda v obdobju od 16. aprila do 31. maja 2020, najpozneje do 23. junija 2020 pošlje predtiskani obrazec »Finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa zaradi epidemije COVID-19«, na katerem je navedeno govedo, ki jih je dal v zakol, izvoz ali odpremo.

Ko upravičenec vrne agenciji podpisan predtiskani obrazec, se le-ta šteje za zahtevek. Nosilec mora izpolnjevati še ostale pogoje iz Odloka (na dan oddaje zahtevka imeti poravnane tudi vse davčne obveznosti do države, da ni oz. ne bo uveljavljal izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz podpoglavja 1.3 Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ...). Če nosilec ne prejme predtiskanega obrazca s strani ARSKTRP, vendar meni, da izpolnjuje pogoje iz odloka, lahko zahtevek, ki se nahaja na spletni strani ARSKTRP, odda tudi sam. ARSKTRP bo prejet zahtevek obravnavala in preverila, ali vlagatelj izpolnjuje zahtevane pogoje za dodelitev finančnega nadomestila.

V zvezi s koriščenjem pomoči v času krize COVIOD-19 (zakon ZIUZEOP).

  1. Ali se med prihodke prištevajo prejeta neposredna plačila iz I. srebra in sredstva iz II. stebra - investicijska sredstva (torej sredstva prejeta iz PRP)?
  2. Ali lahko kljub temu, da KMG prejme Finančno pomoč (sektorsko pomoč), ostali člani, ki so kmečko zavarovani, prejmejo temeljni dohodek?
  3. Da, med prihodke se vštevajo prihodki iz naslova neposrednih plačil in površinskih plačil II stebra v primeru knjigovodenja, fizični osebi, ki ne vodi knjigovodstva pa se med dohodke prištevajo obdavčljive subvencije (ne vključujejo površinskih plačil II. stebra). Investicijska sredstva se med prihodke vključujejo v skladu z računovodskimi standardi (torej le delno), pri fizičnih osebah , ki ne vodijo knjigovodstva, pa ta sredstva ne sodijo med dohodek.
  4. Glede na določbe odlokov, do pomoči ni upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva oz. dopolnilne dejavnosti v kolikor uveljavlja temeljni dohodek (TD). Določba odloka ne govori o ostalih članih kmetijskega gospodarstva. Torej uveljavljanje TD za člana, ki ni nosilec (KMG oz. dopolnilne dejavnosti) ne vpliva na upravičenost do pomoči po 74. členu.

Po Uradnem listu 61/2020 pomoč pripada samo določenim nosilcem kmet. dejavnosti oz. nosilcem dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zanima me, ali bo pripadala pomoč (finančno nadomestilo za izpad dohodka) tudi nosilcem dopolnilne dejavnosti ježe konj na kmetiji?

Finančno nadomestilo glede izgube dohodka dopolnilne dejavnosti ježe konj v skladu s 3. členom Odloka o nadomestilu za izpad dohodka nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji zaradi epidemije COVID-19 (Uradni list, št. 61/20) nosilcu take dejavnosti trenutno ne pripada (kljub izpadu dohodka).

Sprašujete glede zaustavite dela na delovnem mestu kjer ne morete zagotoviti varnostne razdalje med delavci (gozdne gradnje, hortikultura).

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni pristojno za tolmačenje odlokov s področja preprečevanja širjenja novega koronavirusa in higienskimi ukrepi.

Zdravstveni inšpektorat RS opravlja nadzor nad odloki Vlade RS in odredbami ministra za zdravje, ki so bili sprejeti na podlagi Zakona o nalezljivih bolezni z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19. Kontaktirate jih lahko na 01 280 38 02 ali gp.zirs@gov.si.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil informacije za delovne organizacije v zvezi z novim koronavirusom SARS-CoV-2 in navodila za preprečevanje njegovega širjenja.

Ali je dovoljeno usposabljanje in preverjanje usposobljenosti za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki?

V skladu z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom šolam vožnje in pooblaščenim organizacijam s področja voznikov in vozil v Republiki Sloveniji je določeno, da se od 18. maja 2020 dalje naloge kot so:

  • usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil,
  • izvajanje programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo in programa izobraževanja in dodatnega usposabljanja izvajalcev programov dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in za varno vožnjo,
  • izvajanje usposabljanja in preizkusa znanja za pridobitev temeljne kvalifikacije za voznike motornih vozil v cestnem prometu, rednega usposabljanja za podaljšanje veljavnosti temeljnih kvalifikacij, začetnega in obnovitvenega usposabljanja voznikov za prevoz nevarnega blaga, osnovnega in obnovitvenega strokovnega usposabljanja ter preizkusa usposobljenosti spremljevalcev izrednih prevozov, usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki ter
  • izvajanje izobraževanja in dodatnega usposabljanja učiteljev vožnje, učiteljev predpisov in strokovnih vodij šol vožnje, usposabljanja za ocenjevanje na vozniškem izpitu in dodatnega usposabljanja ocenjevalcev na vozniškem izpitu, edukacijskih in psihosocialnih delavnic, osnovnega in obdobnega strokovnega usposabljanja ter preverjanja usposobljenosti presojevalcev varnosti cest, preventivnih programov, kampanj in akcij za varnost cestnega prometa na javnih krajih ter vozniških izpitov,

lahko izvajajo, če so pri njihovem izvajanju upoštevana vsa priporočila za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Pooblaščeni izvajalec programa usposabljanja za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki je dolžan najkasneje do petindvajsetega dne v tekočem mesecu oz. v skladu z izdano odločbo, za naslednji mesec, sporočiti datum in lokacijo izvajanja usposabljanja za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki MKGP ter Inšpektoratu na uradni naslov: gp.mkgp@gov.si, irskglr.mkgp@gov.si

Ali je rok za oddajo vloge za pridobitev dovoljenja za gojenje industrijske konoplje, zaradi pandemije, podaljšan in do katerega datuma?

Zadevni rok se, na osnovi Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnim in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2, podaljša tako, da se izteče osmi dan od dneva prenehanja ukrepov povezanih z epidemijo oziroma najkasneje 1. julija. Seveda lahko stranke vloge vložijo tudi prej.

Kdo je upravičen do enkratnega solidarnostnega dodatke za kmete, ki je bil uveden z novelo interventnega zakona ZIUZEOP-A?

V skladu z 58. členom Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo - ZIUZEOP (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20) velja:

Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so tudi osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence iz prejšnjega člena in katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po posebnem zakonu, če:

  • so dopolnile 65 let starosti in
  • so člani kmetije, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) najdete navodila za izpolnjevanje ter vlogo za enkratni solidarnosti dodatek (5. 5. 2020).

V Skladu s 5. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) velja:

----(3) Član kmetije je fizična oseba, starejša od 15 let, ki ima stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec. Član kmetije je lahko tudi fizična oseba, starejša od 15 let, ki dela na kmetiji in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, vendar ne na istem naslovu kot nosilec, in je nosilčev zakonec, zunajzakonski partner ali oseba, s katero je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu, če nosilec za njen vpis v RKG pridobi njeno pisno soglasje. Fizična oseba je lahko član kmetije le na eni kmetiji. Fizična oseba, ki opravlja registrirano dejavnost, ne more biti član kmetije kot poslovni subjekt v skladu s predpisom, ki ureja poslovni register Slovenije.

----Velja tudi (5. odstavek tega istega 5. člena), da je član kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG.

V Vlogi za enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij ( pod točko 1.5) navedete številko transkcijskega računa vlagatelja. Vlogo podpiše vlagatelj, ki uveljavlja vlogo za enkratni solidarnostni dodatek. Številka transkcijskega računa za izvedbo nakazila je obvezna.

Član kmetijskega gospodarstva bi vložil vlogo za enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, vendar nima svojega bančnega računa, ker nima nobenih dohodkov. Ali lahko napiše na vlogi drug TRR? Ali pa je možno, da prejme nakazilo po pošti?

V kolikor vlagatelji, ki nimajo odprtega svojega transakcijskega računa (v nadaljnjem besedilu: TRR), lahko to rešijo na način:

  • vlagatelj si pri želeni banki odpre bančni račun, na katerega se mu ob izpolnjevanju vseh pogojev, nakaže enkratni solidarnostni dodatek;
  • zaradi zagotavljanja, da zaprošena sredstva dejansko prejeme vlagatelj Ministrstvo išče rešitve, da bi se upravičenim osebam, ki nimajo odprtega TRR-ja, enkratni solidarnostni dodatek za člane kmetij, nakazalo preko poštne nakaznice. Znesek izplačila bo zmanjšan za stroške, ki nastanejo v zvezi z izplačilom preko poštne nakaznice.
  • Ker pogodba za plačilo preko nakaznice še ni podpisana, bi bila možna rešitev tudi, da vlagatelj na vlogi navede TRR nosilca kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG MID). V tem primeru je potrebno k vlogi priložiti pooblastilo vlagatelja, s katerim pooblašča nosilca KMG MID, da v njegovem imenu in za njegov račun prejme sredstva, ki bodo nakazana na podlagi vloge za enkratni solidarnostni dodatek. Prav tako mora biti k vlogi priložena izjava nosilca KMG MID, da se strinja, da se sredstva, ki jih prejme vlagatelj nakažejo na njegov TRR. Ta možnost je zaradi zagotavljanja sledljivosti manj primerna.

Vlagateljem vsekakor svetujemo, da vlogo vložijo, v primeru da nimajo lastnega računa pa naj pripišejo, da bi želeli prejeti sredstva preko poštne nakaznice. Vloge samo zaradi razloga neizpolnjenih podatkov o TRR ne bodo zavrnjene.

Zanima me kdaj bo zopet stekel promet s kmetijskimi zemljišči, predvsem objave na oglasnih deskah pristojnih Upravnih enot.

Ministrstvo je 26. 3. 2020 vsem upravnim enotam posredovalo usmeritve kako postopati v postopkih prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami po uveljavitvi Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ). ZZUSUDJZ je začel veljati 29. 3. 2020. Na pobudo Ministrstva za javno upravo (v nadaljevanju: MJU) je ministrstvo za upravne enote pripravilo tudi dodatna pojasnila glede nujnih postopkov po ZZUSUDJZ, ki smo jih MJU posredovali 2. 4. 2020. Pojasnila je upravnim enotam posredovalo Ministrstvo za javno upravo. Napotila ministrstva seveda niso obveza in v delovanje organa ministrstvo ne more posegati. Ministrstvo je upravnim enotam predlagalo, da se ponudbe, ki so objavljene na oglasni deski in portalu eUprava, z dnem uveljavitve ZZUSUDJZ odstranijo z oglasne deske in portala eUprava (če to portal omogoča) in se jih za preostali čas ponovno objavi, ko bodo prenehali ukrepi po ZZUSUDJZ (2. člen). Usmeritev ministrstva seveda smiselno velja tudi za vse ponudbe, ki so jih upravne enote prejele po uveljavitvi ZZUSUDJZ. Po uveljavitvi ZZUSUDJZ glede objav ponudb na oglasnih deskah in portalu eUprava namreč velja, da za te objave roki nehajo teči do izdaje sklepa Vlade RS v skladu z 2. členom ZZUSUDJZ oziroma najdlje do 1. julija 2020; nato roki ponovno tečejo.

Dne 6. 5. 2020 je ministrstvo posredovalo MJU dodatna pojasnila oz. usmeritve, iz katerih med drugim izhaja, da bi nadaljevanje prekinitve teka rokov  v postopkih prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami oz. ustavitev postopkov prometa v času epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19) lahko privedlo do zaraščanja na kmetijskih zemljiščih in s tem zmanjšanja obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, z vidika izvajanja kmetijske politike pa je pomembno, da ostanejo kmetijska zemljišča obdelana in s tem v pridelovalni funkciji, zato naj bi se ti postopki šteli za nujne. Pojasnila oz. usmeritve je upravnim enotam posredovalo Ministrstvo za javno upravo.

Po podatkih dostopnih ministrstvu, so upravne enote že začele z objavami ponudb za prodajo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij.

Ali so morda s strani MKGP pripravljena kakšna navodila glede prodaje na lokalnih tržnicah v trenutnih razmerah epidemije? Na spletni strani NIJZ je sicer veliko navodil za različna področja za prodajo na tržnicah pa jih nismo zasledili.

S strani MKGP ni pripravljenih nobenih  navodil glede prodaje živil na lokalnih tržnicah. Upoštevajte veljavni odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ter navodila NIJZ glede preprečevanja okužb (higiena rok, zaščitne maske).

Ali klinike za male živali opravljajo storitve?

Klinike za male živali v okviru delovnega časa opravljajo vse storitve, s tem da se kljub sprostitvi ukrepov pretežno odločajo za dodatne omejitve pri načinu sprejemanja strank. Ker večina klinik paciente sprejema samo po predhodnem naročanju (tudi za nujne primere naj se pokliče), svetujemo, da pred obiskom preverite napotke posamezne klinike.

 Kakšen je pravni status teh delavcev, kako je urejeno varstvo pri delu, zdravstveno zavarovanje? Kakšen je pogodbeni odnos do teh delavcev, plačilo?

V letu 2018 se je z dopolnitvijo zakona, ki ureja kmetijstvo, vpeljala tudi možnost začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu. S tem se je kmetijski panogi omogočilo, da s pomočjo izvajalcev del opravi potrebno delo v točno določenem časovnem obdobju glede na proizvodni proces v panogi. Za kmetijsko dejavnost so značilni različni cikli, ki zahtevajo prožnost pri načrtovanju rastlinske proizvodnje. Pri načrtovanju se mora upoštevati zahteve trga, vpliv letnega časa in vremenskih razmer, biološke zahteve rastlin, povzročitelje bolezni ter kratek čas uporabe pridelkov oziroma proizvodov. Začasno ali občasno delo v kmetijstvu se opravlja v določenem časovnem obdobju, opraviti ga je potrebno v relativno kratkem času  in ima zato kratkotrajen in intenziven značaj, saj se večje potrebe po delavcih pojavljajo le v kratkem obdobju določenih sezonskih opravil, ki so pogojena s časom vegetacije ter ugodnimi vremenskimi razmerami. Ostali tehnološki procesi so večinoma mehanizirani.

Z vpeljavo posebne oblike začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu smo na Ministrstvu želeli  zmanjšati delo na črno, omogočiti brezposelnim osebam aktivno opravljanje določenega dela vsaj krajši čas in zmanjšati ekonomsko odvisnost od prejemanja denarnega nadomestila. S tem se je naročnikom dela omogočil najem dodatne delovne sile, ki v kratkem časovnem obdobju opravi določeno fazo pridelave.

Začasno ali občasno delo v kmetijstvu se lahko opravlja na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, ki je pogodba civilnega prava in ima lahko nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.  Z namenom zaščite izvajalca del se pri omenjeni obliki dela uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

Delo na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu v kmetijstvu se za potrebe socialnih zavarovanj šteje za delo preko drugega pravnega razmerja, za katera se izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu vključi tudi v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, na način in pod pogoji, ki jih določajo področni predpisi.

Določen je najdaljši dopusten čas opravljanja tovrstnega dela, in je za naročnika določen v dolžini 120 dni v posameznem koledarskem letu. Naročnik dela je lahko pravna ali fizična oseba, vpisana v register kmetijskih gospodarstev v RS, za katero bo izvajalec opravljal tovrstno obliko začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava. Izvajalec del lahko začasno ali občasno delo opravlja največ 90 dni v enem koledarskem letu. Zakon omogoča, da izvajalec dela lahko opravlja tudi pri več naročnikih hkrati, vendar pa ne sme preseči predpisanih omejitev glede delovnega časa, odmorov in počitkov, ki so opredeljeni v zakonu o delovnih razmerjih. Zaradi letošnje izredne situacije ob izbruhu bolezni Covid-19, ki je imela za posledico težji dostop do delovne sile, je bil sprejet interventni zakon, ki je najdaljši dopustni čas za izvajalca spremenil tako, da te omejitve izjemoma  do konca letošnjega leta ne veljajo.

Določena je najnižja urna postavka za opravljanje začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu, v katero so vključeni vsi davki in prispevki. Višina najnižje bruto urne postavke v letu 2020 znaša 5,16 EUR.

Ali lahko vrnem izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (34. člen ZIUZEOP) in zaprosim za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka (74. člen ZIUZEOP, vinarski sektor)?

Na Finančno upravo se je obrnilo nekaj zavezancev, ki želijo vrniti izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (MTD), ker so ugotovili, da ne izpolnjujejo pogojev ali pa želijo uveljavljati neke druge področne pomoči, ki se izključujejo z uveljavljanjem MTD. To lahko storijo od 11. maja 2020 dalje, ko bo za ta namen zgolj v eDavkih objavljena posebna IZJAVA (v papirnati obliki je ni mogoče vložiti). Na podlagi izjave bo Finančna uprava RS upravičencem izdala odločbo o vračilu sredstev.

 Sem nosilka dopolnilne dejavnosti turistične kmetija z nastanitvijo in sem tudi nosilka kmetijskega gospodarstva, kmečka zavarovanka. Mož ni zaposlen, dela doma, trenutno nima nobenega zavarovanja. Koristim skrajšani delovni čas in plačujem polovične prispevke. Sem glede na opisano stanje opravičena do kakšnega nadomestila?

Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP-A (Uradni list RS, št. 61/20, 30. 4. 2020) dalje, ste upravičeni do oprostitve plačila prispevkov, če koristite starševsko varstvo. Seveda ob izpolnitvi pogojev, da zaradi epidemije ne morete opravljati dejavnosti ali jo opravljate v bistveno zmanjšanjem obsegu. Oproščeni ste plačila prispevkov za obdobje od 13. 3. do 31. 5. 2020 za vsa obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja dejavnosti.

 Upravičeni ste tudi do izplačila mesečnega temeljnega dohodka, če koristite starševsko varstvo, ob enakih pogojih, torej če zaradi epidemije ne morete opravljati dejavnosti ali jo opravljate v bistveno zmanjšanjem obsegu. Upravičeni ste do mesečnega temeljnega dohodka v višini glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa iz naslova opravljanja dejavnosti.

Več informacij najdete na spletnih straneh Finančne uprave RS  

Kot nosilka dopolnilne dejavnosti, imate možnost uveljavljanja finančne pomoči zaradi izpada dohodka, kot je to določeno z Odlokom o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji zaradi epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20). Vlaganje vlog je mogoče do 15.6.2020, sama vloga pa je zelo poenostavljena. Povezava do objave 

Izpostaviti želimo, da uveljavljanje obeh pomoči hkrati ni mogoče. Predlagamo, da si preračunate, katera izmed teh dveh pomoči bi v vašem primeru bila za vas ugodnejša.

 

Iskalnik