Skoči do osrednje vsebine

Neprimerna svetlobna obremenitev okolja povzroča motečo osvetljenost, ki vpliva na ljudi, ptice in žuželke, ob hkrati nepotrebni veliki porabi električne energije za osvetljevanje. S primernimi ukrepi je to možno umiliti.

Svetlobna obremenitev okolja je emisija svetlobe umetnih virov, ki lahko povzroča za človeka motečo osvetljenost, zaradi bleščanja ogroža varnost v prometu, zaradi sevanja proti nebu pa vnaša motnje v selitvene poti ptic ter nočno življenje žuželk in drugih živali.

Cilj omejevanja svetlobne obremenitve okolja je zmanjšanje moteče osvetljenosti, ki vpliva tako na ljudi kot na ptice in žuželke, ob hkratni omejitvi porabe električne energije, namenjene za osvetljevanje. 

Določitev mejnih vrednosti

Z uredbo določamo mejne vrednosti električne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih površin, ki so določene z W/m2 glede na namen razsvetljave (parkirišča, zunanji deli proizvodnih objektov, fasade stavb in objekti za oglaševanje). Nadalje določamo največjo dopustno porabo elektrike za razsvetljavo cest in javnih površin v občini in sicer 44,5 kWh/prebivalca občine. Svetilke ne smejo sevati svetlobnega toka nad horizontalo, s čimer se zmanjšuje vpliv na ptice in žuželke ob hkratnem omogočanju boljših pogojev za astronomsko opazovanje neba. Manjša odstopanja so sicer dovoljena na območju kulturnih spomenikov. Za namen možnosti zagotavljanja nočne tvorbe melantomina, ki pri človeku uravnava številne biološke funkcije in povzroča zaspanost ter ščiti pred nekaterimi vrstami rakastih obolenj, se določa največja dopustna osvetljenost oken zaradi zunanjih virov svetlobe. Pri tem se uporablja stopenjski pristop – okna stanovanj v mestih so lahko bolj osvetljena, v naseljih manj, na območjih, ki so določena kot naravna vrednota, pa minimalno ali nič.

Za upravljanje z razsvetljavo je prvenstveno zadolžen upravljavec razsvetljave, ki mora, kadar skupna električna moč svetilk presega 10 kW, imeti izdelan načrt razsvetljave. Ta načrt mora biti javno dostopen, iz njega pa mora biti razvidna podrobna lokacija vseh virov svetlobe ter priključna moč svetilk. Posamezniki/občani lahko zato zahtevajo dostop do načrta oz. podatkov, ter poskušajo z upravljavcem doseči dogovor o spremembi lokalne razsvetljave. V kolikor to ni moč urediti, hkrati pa obstaja sum na kršitev zakonodaje, se naj obvesti Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Zakonodaja s področja svetlobne obremenitve okolja

Iskalnik