Spodbujanje lastništva zaposlenih

Oblike lastništva zaposlenih

Poznamo dve obliki lastništva zaposlenih:

• neposredno (individualno): zaposleni postanejo neposredni lastniki delnic ali deležev in 
• posredno (kolektivno): lastništvo delnic ali deležev se vodi kolektivno prek vmesne pravne osebe (namenske družbe); v tujini običajno preko sklada, v Sloveniji pa preko lastniške zadruge delavcev.

Prednosti lastništva zaposlenih

Lastništvo zaposlenih po podatkih mednarodnih raziskav prinaša številne prednosti. Podjetja z lastništvom zaposlenih krepijo družbeno pravičnost. Z delitvijo lastništva med različne skupine zaposlenih zmanjšujejo družbeno neenakost. Pogosto zagotavljajo višje plače delavcev v primerjavi z drugimi podjetji. V podjetju ustvarjena dodana vrednost se deli tudi med zaposlene, ki jo ustvarjajo.

Lastništvo zaposlenih krepi tudi povezavo med podjetjem in lokalno skupnostjo. Večja je osredotočenost na blaginjo skupnosti, saj je lastništvo trajno zasidrano v lokalnem okolju. Tovrstna podjetja so bolj prepletena z okoljem, saj reinvestirajo deleže svojih dobičkov nazaj v razvoj skupnosti in lokalne projekte, kar prispeva k izboljšanju infrastrukture in kakovosti življenja.

Udeležba delavcev v lastništvu veča pripadnost podjetju. Ker so soudeleženi pri odločanju in ker se gradi vključujoča lastniška kultura, se delavci bolj poistovetijo z vrednotami podjetja. V podjetju ostanejo dlje, kar vodi v nižjo fluktuacijo kadrov in večjo stabilnost zaposlovanja. Boljši delovni pogoji vodijo tudi v boljše karierne možnosti za mlade, kar zmanjšuje beg možganov. Podjetja v lasti zaposlenih so bolj trajnostna in okoljsko odgovorna, saj izkazujejo večjo nagnjenost k zelenim transformacijam in skrbi za okolje.

Lastništvo zaposlenih nima pozitivnih učinkov samo na zaposlene, na boljšem so tudi podjetja in celotno gospodarstvo. Številne raziskave kažejo, da so podjetja v lasti zaposlenih bolj odporna v času gospodarskih kriz, manj je odpuščanj, kar niža stopnjo brezposelnosti in krepi varnost zaposlitve. Gospodarski kazalci so boljši, kar blaži tudi fiskalni pritisk na javne blagajne v času kriz.

Po podatkih mednarodnih raziskav za podjetja v lasti zaposlenih velja, da:

• imajo višjo produktivnost (po raziskavah je tudi do 12 odstotkov višja kot pri konvencionalnih podjetjih);
• prispevajo k večji gospodarski rasti (čeprav jih je samo 0,1 odstotka, je njihov neposredni prispevek k višji gospodarski rasti 0,8 odstotka);
• dosegajo boljše poslovne rezultate (po preoblikovanju lastništva jih ima večina,
  57 odstotkov, višji dobiček, četrtina jih ima višji dobiček v okviru petih let po spremembi lastniške strukture);
• imajo za več kot 50 odstotkov višje naložbe v raziskave in razvoj, ker niso osredotočena na kratkoročne dobičke in višje dividende, temveč na dolgoročni vidik;
• ustvarijo več novih delovnih mest (v petih letih po preoblikovanju lastniške strukture ustvarijo za polovico več novih delovnih mest kot druga primerljiva podjetja v konvencionalni lasti).

Lastništvo zaposlenih prek lastniške zadruge delavcev po modelu ESOP

Zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD) v slovenski pravni red uvaja obliko posrednega lastništva zaposlenih prek instituta lastniške zadruge delavcev. Gre za zadrugo s posebnim statusom, katere izključni namen je pridobivanje, upravljanje in razpolaganje s kapitalsko naložbo v matični družbi ter zagotavljanje pravic njenim članom, ki izhajajo iz kapitalske naložbe lastniške zadruge v matični družbi. 

Z institutom lastniške zadruge delavcev v Sloveniji uvajamo enega izmed globalno najuspešnejših modelov solastništva zaposlenih. Ta je uveljavljen v Združenih državah Amerike prek modela ESOP (angleško Employee Stock Ownership Plan) in namenske pravne osebe – sklada zaposlenih ESOT (angleško Employee Share Ownership Trust). V Veliki Britaniji in Kanadi je uveljavljen prek skladov EOT (angleško Employee Ownership Trust). Zakon povzema tudi nekatere dobre prakse zakonodajne in davčne podpore delavskih zadrug iz Španije in Italije.

Članstvo v lastniški zadrugi je vezano na zaposlitev v matičnem podjetju, zato s prekinitvijo delovnega razmerja poleg članstva v lastniški zadrugi preneha tudi udeležba delavca v lastništvu. Na ta način posredni lastniški model zagotavlja trajno lastništvo vsakokratnih zaposlenih, ki se ne prenaša zunaj podjetja.

Zakon o lastniški zadrugi delavcev vzpostavlja celovit pravni okvir za vzpostavitev in delovanje sheme lastništva zaposlenih, ki temelji na prostovoljni odločitvi lastnika podjetja, da del ali celotno lastništvo odplačno prenese v posredno last zaposlenim. 

Ko se lastnik in zaposleni dogovorijo za prenos lastniškega deleža na zaposlene, ustanovijo zadrugo brez odgovornosti po zakonu, ki ureja zadruge, ob hkratnem upoštevanju določb Zakona o lastniški zadrugi delavcev. Zadruga lahko posluje kot lastniška zadruga, če pridobi status lastniške zadruge. Vlogo za pridobitev statusa vloži na ministrstvo, pristojno za ekonomsko demokracijo. 

Mirovanje statusa lastniške zadruge

V primeru neizpolnjevanja pogojev iz 9. člena ZLZD lastniški zadrugi miruje status na podlagi odločbe ministrstva. Mirovanje začne veljati z dnem pravnomočnosti odločbe.

V času mirovanja statusa ima lastniška zadruga naslednje omejitve:

• ne sme pridobivati novih kapitalskih naložb v matični družbi,
• ne sme koristiti posebnih davčnih spodbud (iz VIII. poglavja zakona), poleg tega
• ji mirujejo pravice in obveznosti iz pogodbe o prispevku družbe.

Če zgornjih omejitev ne spoštuje, sledi (skladno s 15. členom ZLZD) odvzem statusa lastniške zadruge, prav tako se proti lastniški zadrugi in odgovornim osebam lastniške zadruge sproži prekrškovni postopek.

Odvzem statusa lastniške zadruge

Zadrugi je odvzet status lastniške zadruge, če: 

1. nenamensko porablja sredstva;
2. pridobi kapitalsko naložbo, ki ni kapitalska naložba v matični družbi;
3. nima več kapitalske naložbe v matični družbi;
4. v dveh letih od ustanovitve ne pridobi kapitalske naložbe v matični družbi;
5. svoje posle vodi prek odvisne družbe;
6. ustanovi drugo pravno osebo oziroma postane družbenik, delničar ali član druge pravne osebe;
7. opravlja dejavnost, s katero se uresničuje drug namen kot namen iz drugega odstavka 8. člena ZLZD; 
8. v dveh letih od začetka mirovanja statusa ne izpolnjuje pogojev za ponovno pridobitev statusa; 
9. sprejme v članstvo člana, ki ni delavec po tem zakonu; 
10. nenamensko uporablja prejeta javna sredstva iz spodbud oziroma sredstev iz oprostitev ali olajšav, namenjenih lastniškim zadrugam; 
11. je v postopku o prekršku za posebno hud davčni prekršek s pravnomočno odločbo ugotovljena njena odgovornost; 
12. v predpisanem roku ministrstvu dve zaporedni leti ne predloži letnega poročila iz prvega odstavka 14. člena ZLZD; 
13. ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi ali zadružnimi pravili.

Odvzem statusa lastniške zadruge se izvede na podlagi pravnomočne odločbe ministrstva. Ministrstvo pravnomočno odločbe pošlje registrskemu organu za izbris oznake lastniške zadruge. Z dnem izbrisa iz evidence lastniških zadrug pri pristojnem ministrstvu zadrugi preneha status lastniške zadruge. 

Evidenca lastniških zadrug

Evidenco lastniških zadrug vodi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Vpis v evidenco ministrstvo izvede, ko je zadrugi dodeljen status lastniške zadruge, izbris iz evidence pa opravi na podlagi pravnomočne odločbe o odvzemu statusa lastniške zadruge.

Posebna davčna obravnava

ZLZD določa posebno davčno obravnavo za vključene deležnike – tako za fizične (lastnike in delavce oziroma člane lastniške zadruge) kot za pravne osebe (matična družba in lastniška zadruga delavcev). 

Če se lastniki - fizične osebe odločijo za prodajo deležev v gospodarski družbi lastniški zadrugi delavcev, se pri izračunu dohodnine ne ugotavlja primerljiva tržna cena ob prodaji, ampak se šteje v pogodbi navedena vrednost deleža ob odsvojitvi. Poleg tega jim se davčna osnova od dobička iz kapitala, dosežena z odsvojitvijo deleža v korist lastniški zadrugi, zniža za 20 odstotkov.

Posebne davčne obravnave so deležni tudi delavci, ki so člani lastniške zadruge, saj se jim davčna obveznost ugotavlja šele, ko prejmejo izplačilo dohodka od lastniške zadruge delavcev in ne ob pripisu vrednosti na osebne kapitalske račune. Izplačila delavcem oziroma članom lastniške zadruge delavcev so obdavčena kot dividende. Pri obdavčitvi se upošteva dolžina trajanja članstva, na podlagi česar se stopnja obdavčitve znižuje primerljivo z obdavčitvijo kapitalskega dobička vse do ničelne stopnje, če je bil delavec član lastniške zadruge več kot 15 let. 

Plačila matične družbe zadrugi na podlagi pogodbe o prispevku matične družbe lastniške zadruge delavcev se štejejo za davčno priznan odhodek. Prav tako je davčne olajšave deležna lastniška zadruga delavcev, ki ima možnost zmanjšanja davčne osnove v višini 100 odstotkov prihodkov financiranja s strani matične družbe na podlagi pogodbe o prispevku družbe, kar pomeni, da gre za neobdavčen prihodek.

Zakon predvideva tudi varovalko v primeru, ko pride do prodaje pridobljenega lastniškega deleža matične družbe s strani lastniške zadruge delavcev. Če lastniška zadruga delavcev delno ali v celoti proda kapitalsko naložbo v matični družbi, mora lastniška zadruga (sorazmerno s prodanim deležem) povečati osnovo za prejete davčne olajšave preteklih 10 let.

Ukrepi za razvoj lastništva zaposlenih

Zakon zagotavlja podlago za izvajanje ukrepov za informiranje, izobraževanje in ozaveščanje delavcev in gospodarskih družb o udeležbi delavcev v lastništvu ter vzpostavitev finančnih instrumentov za sofinanciranje odkupov s kohezijskimi sredstvi. Razpisi za izvedbo izobraževanj in za sofinanciranje odkupov s kohezijskimi sredstvi bodo objavljeni v začetku leta 2026.