Skoči do osrednje vsebine

Slovenija je pridružena članica Evropske vesoljske agencije (angleško The European Space Agency-ESA), kar nudi slovenskim podjetjem in razvojno raziskovalnim inštitucijam možnost sodelovanja pri projektih ESE na področju vesoljskih tehnologij. Sodelujejo lahko podjetja in inštitucije, ki se ukvarjajo z inovativnimi materiali, tehnologijami, procesi ali informacijskimi rešitvami. Priložnost za sodelovanje z ESO imajo tudi mala in srednja podjetja, kar potrjujejo uspešni projekti podjetij iz Slovenije, ki so to priložnost že izkoristila.

Področja sodelovanja

Zainteresirani lahko sodelujejo pri razpisih ESE na tistih področjih, na katerih Slovenija vplačuje članarino. Trenutno so to Program splošnih tehnologij, Program opazovanja Zemlje, Programu za človeške in robotske raziskave in znanstveni program Prodex.

Program splošnih tehnologij (General Support Technology Programme - GSTP) se ukvarja predvsem z razvojem novih tehnologij, ki jih ESA potrebuje za svoje misije. Tu se lahko najdejo tako razvoj in izdelava programske opreme,  procesorjev, različnih inštrumentov, do razvoja novih materialov, ki morajo biti v skladu s programskimi potrebami ESE. Področja tehnološkega razvoja, ki so lahko predmet programa so:

  • opazovanje Zemlje;
  • znanost;
  • priprava robotskega raziskovanja;
  • človeška posadka in raziskovanja;
  • tehnologije vesoljskega prevoza in ponovnega vstopa v Zemljino ozračje;
  • navigacija;
  • varnost za državljane, vključno s prostorsko ozaveščenostjo o vesolju;
  • generične tehnologije in tehnike, vključno z navzkrižnimi tehnologijami, kot je čisti prostor (zlasti CleanSat), napredna proizvodnja, oblikovanje za proizvodnjo in vesoljska tehnologija za energijo;
  • prenos tehnologije.

Program opazovanja Zemlje je en najuspešnejših ESINIH programov. Cilj programa je uporabiti podatke o Zemlji, ki jih pridobimo iz vesolja, za lažje obvladovanje vsakdanjih problemov na Zemlji. Tako sodi v okvir tega programa priprava raznovrstnih aplikacij na podlagi satelitskih in drugih podatkov, na primer: za namene izboljšanja kmetijskih praks (ocenjuje se lahko stopnjo vlažnosti, temperaturo tal in podobno), za geografske ali za opozorila glede onesnaženosti zraka, stanja vegetacije itd. Veliko priložnosti je tudi za vse, ki znajo operirati z velikimi količinami podatkov, ki se ukvarjajo z inovativnimi tehnologijami, umetno inteligenco itd. Obstoječih satelitskih slik je sedaj na voljo ogromno in en večjih izzivov je, kako jih primerno oblikovati, da bodo dostopne za uporabnike. Seveda pa je za področje nujno potreben razvoj satelitov, ustreznih inštrumentov, zemeljskih postaj ter računalniške opreme, ki to povezuje, upravlja in nadzira, kar je prav tako predmet tega programa.

Program za človeške in robotske raziskave je raziskovalno področje, ki se ukvarja z bivanjem človeka v vesolju, z razvojem robotike, umetne inteligence za potrebe vesoljskih tehnologij, aktivnosti za zmanjševanje vesoljskih odpadkov, različne raziskovalne aktivnosti, ki se izvajajo na mednarodni vesoljski postaji in podobno. Pri tem se seveda razvijajo različne nove tehnologije. Vključuje več področij, ki se med seboj prepletajo. To so:

  • človeške posadke v nizki zemeljski orbiti,
  • človeške posadke onkraj zemeljskih orbit,
  • robotika na Luni,
  • robotika na Marsu.

Program omogoča sodelovanje tudi tistim industrijam, ki se običajno ne ukvarjajo z vesoljem (na primer različni pogonski sistemi, recikliranje, 3D tisk). Vsebine programa so med drugim vezane tudi na pametna mesta, elektroniko, nove senzorje in podobno.

Prodex je znanstveni program, pri katerem se pričakuje sodelovanje raziskovalnih inštitucij, vezan pa je na obstoječe ESINE misije. Ta program je nekoliko drugačen od ostalih dveh, saj tu ESA ne objavlja razpisov, ampak je organizacija prijav na nivoju držav članic. Vloge pa vseeno odobri ESA, saj morajo biti usklajene s potrebami njenih odprav. Prijava na program je možna ves čas, sredstva pa se delijo po sistemu prvi pride, prvi dobi.

Za sodelovanje v programu Prodex so bile oblikovane smernice in prijavni obrazec, ki ga zainteresirani posredujejo na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Obstajajo tudi drugi programi ESE, v katere Slovenija trenutno ni vključena, na primer: ARTES (področje  telekomunikacij), navigacija (sateliti za pozicioniranje na Zemlji), lansirne naprave (izgradnja raket) in drugi. Na razpise, ki sodijo v te programe, se slovenska podjetja zaenkrat ne morejo prijaviti.

Razpisi ESE

Kdo se lahko prijavi na razpis

Prijavi se lahko vsako slovensko podjetje ali razvojno raziskovalna inštitucija, ki razvija inovativne produkte ali storitve, ki bi bili lahko zanimivi za ESO in sodijo v področja pri katerih Slovenija sodeluje.

Kje so na voljo informacije o razpisih

ESA objavlja svoje razpise na spletu. Vsi, ki so zainteresirani, se lahko prijavijo v sistem elektronske pošte z vabili na razpise v angleškem jeziku (Electronic Mail Inivitation to Tender System - EMITS). Po prijavi bo omogočen dostop do spletnega portala EMITS, kjer so objavljeni vsi razpisi, hkrati pa lahko prijavljeni v skladu s svojimi nastavitvami prejemajo e-pošto z obvestili o novih razpisih.

Kako se prijaviti na razpis

Za poslovanje z ESO se je potrebno prijaviti v sistem za ponudbe in prve prijave Evropske vesoljske agencije (ESA System for Tendering and Registration - ESA-STAR ). Ta sistem se uporablja tudi za posredovanje prijave na razpis. V primeru, da se odločite za sodelovanje, je smiselno o tem obvestiti tudi pristojne za sodelovanje z ESO na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki vam lahko pred prijavo pomaga z informacijami, projekte, ki so potrjeni s strani ESE, pa mora dokončno potrditi.

Prijava na Prodex

Prodex je znanstveni program, pri katerem ESA ne objavlja razpisov. Prijava na program je možna ves čas, mora pa biti vezana na ESINE odprave. Vloge potrjuje ESA, sredstva pa se delijo po sistemu prvi pride, prvi dobi. Za sodelovanje v programu Prodex so bile oblikovane smernice in prijavni obrazec, ki ga zainteresirani posredujejo na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Sodelovanje z ESO na razvojnih projektih

V ESINI izpostavi v Italiji (ESRIN) je bila ustanovljena skupina Philab, katere namen je pospešiti razvoj najnaprednejših postopkov in procesov v Evropi preko sodelovanja med različnimi znanstvenimi skupinami. Osredotoča se predvsem na uporabo novih tehnologij, umetno inteligenco, razvoj majhnih satelitov in konstelacij, psevdo satelite, združevanje podatkov, njihov cilj pa je hitra evolucija in razvoj rešitev za identificirane težave. Sodelovanje je možno na podlagi pogodbe, ki se jo sklene s Philabom, glede na identificiran skupni interes.

Zaposlitve na ESI

S statusom pridruženega članstva v ESI lahko za delovna mesta v agenciji kandidirajo tudi državljani Republike Slovenije. Možnosti so na voljo tako za izkušene strokovnjake, diplomante kot za študente. Informacije o prostih mestih so objavljene na portalu ESE, kjer si lahko zainteresirani oblikujejo svoj profil in se prijavijo na posamezen razpis.

Na kratko o Evropski vesoljski agenciji

ESA je svetovno priznana medvladna organizacija, ki je nastala v sedemdesetih letih z namenom povezati znanje in sredstva posameznih evropskih držav z namenom razvoja vesoljskih tehnologij. V današnjem času, ko se z vesoljskimi tehnologijami ukvarja vedno več držav in celo privatnih podjetij, je ena od najpomembnejših vesoljskih agencij na svetu.

Zakaj smo sploh aktivni v vesolju?

Vesolje se je, predvsem na področju komunikacij, svetovno uveljavilo kot gospodarska panoga. Eutelsat prenaša 1000 televizijskih in 500 radijskih programov, Inmarsat omogoča komunikacijo in prenos podatkov po celotni zemlji, posnetke Eumetsat gledamo vsak dan ob vremenski napovedi, ameriški sistem GPS in novejši evropski sistem Galileo sta osnova tako za navigacijske naprave, kot navigacijske aplikacije na pametnih telefonih. Sistem EU Copernicus  omogoča ogromne količine podatkov, uporabne za zelo različne namene (kmetijstvo, okolje, urbanizacija in podobno). Brez satelitov na primer bankomati ne bi delali, ker prejemajo točen čas prav od njih. Za Slovenijo je pomembno, da razvija svoje gospodarstvo v smeri novih tehnologij, pri čemer moramo iskati nova področja rasti in izzivov. Kot majhna država si ne moremo privoščiti svoje agencije ali razvoja svoje rakete, lahko pa smo dobri v nišah, kot na primer v nano ali piko satelitih s težo od 5 do 100 kg ali v pripravi naprednih aplikacij z uporabo prebojnih tehnologij, kot je umetna inteligenca.

Naloga ESE

ESA pripravlja evropske vesoljske programe, ki so načrtovani z namenom, da se pridobijo nova spoznanja o našem planetu, sončnem sistemu, o vesolju, pa tudi zato, da se razvijejo satelitske tehnologije in storitve, da se zagotovi suverenost Evrope ter da se spodbuja evropska industrija. ESA tesno sodeluje tudi z vesoljskimi organizacijami izven Evrope.

Z usklajevanjem finančnih sredstev in intelektualnih virov svojih članic tako lahko prevzame programe in dejavnosti, ki presegajo možnosti delovanja posameznih evropskih držav. ESA deluje izključno v miroljubne namene. Njen namen pa je tudi zagotavljati in spodbujati sodelovanje med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in tehnologij.

Sedež ESE

Glavni sedež ESE je v Parizu, kjer se odloča o politikah in programih. V številnih evropskih državah ima ESA tudi svoje centre, pri čemer ima vsak od njih drugačne odgovornosti:

  • Evropsko astronavtsko središče v Kölnu, Nemčija (EAC);
  • Evropsko astronomsko središče v Villafranca del Castello v Madridu, Španija (ESAC);
  • Evropsko središče za vesoljske operacije v Darmstadtu, Nemčija (ESOC);
  • Središče Evropske vesoljske agencije za opazovanje Zemlje v kraju Frascati pri Rimu, Italija (ESRIN);
  • Evropski center za vesolje, raziskave in tehnologijo v Noordwijku, Nizozemska (ESTEC).

ESA ima tudi raketno izstrelišče v Francoski Gvajani ter kopenske postaje za sledenje satelitom na različnih delih sveta.

Članstvo ESE

ESA ima 22 držav članic, od tega 20 držav članic Evropske unije, ter Norveško in Švico. Kanada ima podobno kot Slovenija status pridružene članice. Vse preostale države članice Evropske unija pa imajo z ESO sklenjeno eno od oblik sporazuma o sodelovanju.

Sredstva ESE

Proračun ESE v 2020 znaša 6,67 mrd EUR. Prispevek Slovenije na letni ravni znaša okvirno 3 miljone EUR. ESO financirajo njene članice in drugi partnerji. Okoli tretjino sredstev običajno zagotovi Evropska unija za izvajanje programov Galileo, Egnos, Copernicus, Govsatcom in SST.  

Programi delovanja ESE

Programi znotraj splošnega proračuna in znanstveni programi so obvezni za vse polnopravne članice ESA; vključujejo osnovne aktivnosti agencije (raziskovanje bodočih projektov, tehnološke raziskave, skupne tehnološke investicije, informacijski sistemi in izobraževalni programi). Vse države članice prispevajo k tem programom v skladu z njihovim BDP. Slovenija, zaradi svojega statusa pridružene članice, prispeva zgolj manjši delež sredstev v splošni proračun.

Ostali programi, bolj znani kot 'izbirni', so financirani v skladu s posameznimi interesi držav članic, ki se lahko prosto odločijo o svojem deležu sodelovanja. Izbirni programi pokrivajo področja kot so opazovanje Zemlje, telekomunikacije, satelitske navigacije, vesoljski transport, splošne tehnologije ter človeške in robotske raziskave. Tudi Slovenija lahko sodeluje pri nekaterih izbranih programih v skladu s svojim finančnim prispevkom.

Opazovanje Zemlje (površja, ozračja in oceanov)

To je finančno največje področje (čez 20% vsega proračuna) delovanja ESA. Že leta 1977 je izstrelila svoj prvi meteorološki satelit Meteosat, kasneje pa se je iz tega razvila samostojna organizacija s tem imenom za meteorologijo, katere slike lahko vsak dan spremljamo ob vremenski napovedi. Leta 2002 je bil izstreljen Envisat, ki je namenjen spremljanju sprememb v okolju. Aprila 2014 je bil izstreljen prvi satelit Sentinel-1 zelo obsežnega in dolgoročnega programa Copernicus, ki ima namen zbirati zelo različne podatke o stanju in spremembah površja, ozračja in oceanov po celem svetu ter tako spremljati okoljske spremembe, obenem pa pomagati v primeru izrednih dogodkov. Vsi sateliti nenehoma pošiljajo na zemljo ogromne količine podatkov o vremenu, spremembah okolja, požarih in drugih pomembnih podatkih. Vsi ti podatki koristijo ljudem po vsem svetu, hkrati pa ob razvoju prebojnih tehnologij, predstavljajo nove poslovne priložnosti.

Človeške in robotske raziskave vesolja

Znanstveni programi so bili osnova za prve združene napore Evrope na področju vesolja. Štiri desetletja že burijo domišljijo in razum raziskovalcev v naporu razumeti vesolje, zvezde, planete in nastanek življenja. Sateliti ESA so si v tem času že ogledali globine vesolja in oddaljene galaksije, preučili Sonce v do tedaj nedosegljivih detajlih in začeli raziskovati planetarne sosede.

ESA igra pomembno vlogo v nadzorovanju Sonca in razumevanju, kako deluje na naš planet. Raziskovanje ostalih planetov Sončnega sistema, obljublja tudi globlje razumevanje Zemlje same. S svojimi teleskopi ESA raziskuje tudi gama žarke, črne luknje, zvezde, ki se pomikajo v Mlečni cesti in druge skrivnosti, ki ostajajo še neodkrite. Skušajo dobiti vpogled v izvor galaksij in zvezd, preučiti teorije o nastanku velikega poka in z raziskovanjem gravitacijskih valov dokončno potrditi Einsteinovo splošno teorijo relativnosti.

Mednarodna vesoljska postaja – ISS je pravzaprav znanstveni laboratorij, ki služi medicinskim, biološkim in raziskavam materialov v posebnem okolju v vesolju. Raziskave, opravljene na krovu ISS, bodo pripomogle k pripravi na bodoče raziskovalne misije v bolj oddaljene dele sončnega sistema. Evropa ima znaten delež v ISS. Evropski astronavti pogosto bivajo na ISS. Vesoljska postaja je oskrbovana s samodejnimi transportnimi vozili, ki pripeljejo nujne potrebščine za življenje in delo, odpeljejo pa odpadke in nato zgorijo v atmosferi.

Vesolje za komunikacijo in določitev lokacij

Že več kot tri desetletja se ESA, z razvijanjem nove tehnologije in satelitskih sistemov, trudi obdržati Evropo v ospredju sveta telekomunikacij, interneta in medijev. Evropska Unija in ESA sta združili moči v neodvisnem sistemu satelitov, imenovanem Galileo, ki je dal Evropi neodvisno satelitsko navigacijo. Galileo je prvi globalni satelitsko-navigacijski sistem, sestavljen iz 30 satelitov, ki lahko do metra natančno določi položaj predmeta na Zemlji. Galilieo je v nasprotju z ameriškim GPS in ruskim GLONAS sistemom, ki sta oba vojaška sistema, namenjen predvsem civilni uporabi.

Program nosilnih raket in satelitov

ESA je od vsega začetka zelo aktivna tudi pri razvoju nosilnih raket in satelitov. Nosilne rakete izdeluje Arianespace, ki je ustanovljena s strani 23 evropskih partnerjev in ESA. Center za izstrelitev raket Ariane je začel delovati leta 1973, ko so evropski narodi ugotovili, da potrebujejo neodvisen dostop do vesolja. Poleg raket, ki v vesolje ponesejo satelite, se ukvarjajo še z razvojem omenjenih vrst satelitov za opazovanje in storitve, povezane z zemljo, razvojem satelitov za raziskovanje planetov v Sončnem sistemu ter prenašanje tovora za Mednarodno vesoljsko postajo. Ustvarili so tudi manjšo raketo Vega, ki bo uporabljena za več znanstvenih misij in opazovanje Zemlje. ESA in evropska vesoljska industrija se trudita še izboljšati učinkovitost in zanesljivost ter zmanjšati stroške nove generacije izstrelitvenih raket.

 

Slovenski sateliti

Področje vesolja se je v zadnjih letih močno spremenilo. Ena ključnih sprememb je bila miniaturizacija tehnologije, ki je znižala stroške in s tem omogočila sodelovanje novih akterjev na področju. Tudi v Sloveniji se je začel razvoj malih satelitov z inovativno tehnologijo, ki prispevajo svoj kamenček v mozaiku evropske vesoljske zgodbe.

Za Republiko Slovenije je področje malih satelitov eno od ključnih področij sodelovanja v vesoljski tehnologiji. V nadaljevanju vam zato predstavljamo satelite razvite v Republiki Sloveniji.

Nemo HD

Nemo HD je bil razvit v okviru Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije« (v nadaljevanju: CO Vesolje-Si), ki je v bil vzpostavljen in financiran preko razpisa Republike Slovenije. Izstrelitev satelita je s financiranjem izvedbe projekta "Izstrelitev satelita NEMO-HD" v višini 2.100.000 evrov omogočila Republika Slovenija.

CO Vesolje-Si je razvil prototip mikrosatelita za interaktivno daljinsko zaznavanje z visoko natančnostjo, ki bo omogočal zajem multispektralnih podob zemeljske površine ter snemanje videa visoke ločljivosti. Satelit z maso 65 kg bo z referenčne orbite na višini 600 km z ozkokotno kamero dosegel prostorsko ločljivost 2,8 m pankromatsko in 5,8 m v štirih spektralnih kanalih. Širokokotni instrument pa bo imel prostorsko ločljivost 40 m. Oba instrumenta bosta lahko snemala tudi video visoke ločljivosti (»high definition – HD«). Satelit ima vgrajene senzorje in aktuatorje za stabilizacijo, sprejemnik in oddajnik, visoko zmogljiv računalnik in elektroenergetski sistem z Li-ion baterijo.

Poleg tega je CO Vesolje-Si zgradil zemeljsko postajo za satelitske komunikacije na Ljubljanskem barju in razvil multidisciplinarni laboratorij za preizkušanje materialov, komponent in sistemov v simuliranem vesoljskem okolju.

Glavni cilji vesoljske misije so povezani s preizkusi štirih satelitskih tehnologij, ki so jih razvili v CO Vesolje-Si:

a) meritve termomehanskih odzivov strukturnih komponent v vesoljskem okolju,

b) preizkus visokozmogljivega oddajnika za mikrosatelite,

c) testiranje algoritmov za interaktivno in avtonomno vodenje satelita in

d) preizkus procesne verige za avtomatsko procesiranje satelitskih podatkov.

S svojimi posnetki in videoposnetki visoke resolucije pa bo dopolnjeval manjkajoče informacije obstoječih EU Sentinelovih satelitov in omogočal pripravo novih aplikacij, ki bodo naslavljale konkretne situacije na površju Slovenije.

Satelit NEMO-HD bo izstreljen v vesolje z raketo Vega VV16 in nato bo sledilo njegovo vtirjanje v s soncem sočasno orbito (SSO, 500 km, LTAN 10:30). Satelit bo po svoji orbiti krožil brez pogona predvidoma do leta 2025. Potem bo začel  izgubljati višino in bo zgorel v stiku z Zemljino atmosfero.

TRISAT

TRISAT  je nanosatelit, ki je bil razvit kot izobraževalna vesoljska misija Univerze v Mariboru v sodelovanju s podjetjem SkyLabs. Njegovo izgradnjo in izstrelitev je v okviru svojih programov financirala Evropska vesoljska agencija v sklopu Načrta za evropske sodelujoče države (Plan for European Cooperating States - PECS) in kasneje pridruženega članstva Republike Slovenije.

TRISAT je nano satelit težak 4 kg, ki ima zmerno sposobnostjo oddaljenega opazovanja Zemlje na osnovi multispektralnega zajema slik v kratkovalovnem infrardečem spektru. Tako pridobljeni podatki z nadaljnjo obdelavo omogočajo pridobivanje informacij o vegetacijskih vzorcih, posledicah naravnih nesreč, požarih, oblakih, vulkanskem prahu ipd.

Poudarki zasnove satelita so: minimizirana multispektralna kratkovalovna infrardeča SWIR fotokamera, komunikacijski moduli, računalnik na krovu, ki uporablja procesor PicoSkyFT, priznan tudi s strani agencije ESA kot uporaben v številnih primerih vesoljske tehnologije in tudi odporen na napake; pomnilniki z enoto za odkrivanje in popravljanje napak, minimiziran visoko prepustni S-band komunikacijski modul za hiter prenos podatkov…

Zemeljski segment misije, ki vključuje upravljanje in vodenje satelita v obliki programsko definirane zemeljske postaje (na strehi Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru), bo zagotovila Univerza v Mariboru.

Satelit ima več načinov delovanja. V nedejavnem načinu delovanja bo zbiral energijo s solarnimi paneli, obrnjenimi proti soncu in bo oddajal osnovno telemetrijo ter čakal na ukaze z Zemlje.

Na ukaz se bo satelit obrnil s kamero proti Zemlji na naročeno točko in pričel s slikanjem zemljine površine. Potem se satelit vrne v nedejaven način delovanja, podatki pa se s primarnega instrumenta prenesejo v pomnilnik na računalniškem podsistemu.

V naslednji fazi se na zemljo posredujejo predogledi zajetih slikovnih podatkov s pomočjo visokoprepustnega S-band komunikacijskega podsistema, ki se samodejno vključi v trenutku, ko je satelit v dosegu zemeljske postaje. Z nadaljnjimi ukazi se posredujejo še želeni slikovni podatki visoke razločljivosti.

Načrtovana je tudi demonstracija nadgradnje vgrajene programske opreme v orbiti s pomočjo komunikacijskega podsistema, ki zagotavlja tudi visoko podatkovno propustnost proti satelitu.

Satelit TRISAT bo izstreljen v vesolje z raketo Vega VV16 in bo brez pogona krožil v nočno-dnevni sončno sinhroni orbiti na višini 700 km.

Sodelovanje podjetij z drugimi mednarodnimi raziskovalnimi inštitucijami in programi

Podjetja in inštitucije, ki so aktivne v ESI, imajo možnost sodelovanja tudi z drugimi sorodnimi mednarodnimi inštitucijami. V nadaljevanju predstavljamo nekaj evropskih inštitucij, ki so povezane z vesoljsko tehnologijo.

V okviru okvirnega programa EU za raziskave in inovacije je vesoljski tematiki namenjen poseben sklop Obzorje 2020 – vesolje. Področja sofinanciranja so vezana na program Copernicus (opazovanje zemlje in uporaba podatkov) ter Galileo (telekomunikacije, navigacija, tudi ozaveščanje in uporaba). Za dostop do informacij o razpisih je potrebna registracija.

Nacionalna kontaktna točka za Obzorje 2020

Ker je Slovenija članica organizacije Evropske organizacije za uporabo metereoloških satelitov - EUMETSAT, lahko slovenska podjetja sodelujejo tudi na razpisih te organizacije. EUMETSAT je evropska medvladna organizacija za uporabo meteoroloških satelitov, ki tesno sodeluje z ESO, njen glavni cilj je vzpostavitev, vzdrževanje in izkoriščanje evropskih sistemov za operativne meteorološke satelite ter v sodelovanju z EU satelite iz programa Copernicus. EUMETSAT javne razpise objavlja na svoji spletni strani, za katero je potrebna registracija za dostop do vseh informacij.

Slovenija je leta 2017 postala pridružena članica organizacije Evropske organizacije za jedrske raziskave - CERN. To prinaša številne koristi, med drugim razširitev in poglobitev sodelovanja slovenskih raziskovalcev v projektih CERN, oblikovanje vrhunske mreže slovenskega znanja na področju fizike delcev, možnost sodelovanja v izobraževalnih programih ter možnost pospešenega razvoja in dostopa do novih svetovnih trgov slovenskim partnerjem, predvsem visokotehnološkim podjetjem. Podjetja pa lahko sedaj tudi konkurirajo na razpisih v CERN.

GSA je Evropska agencija za globalni navigacijski satelitski sistem (Galileo). Galileo je evropska konstelacija satelitov, ki zagotavljajo natančno določitev lokacije in je bil vzpostavljen v sodelovanju z ESO. Gre za drugi večji EU program na področju vesolja. Večji del razpisov je sicer vezan na EU projekt Obzorje 2020, vendar pa tudi sama agencija izvaja javne razpise.  

Satelitski center EU - SATCEN je center, katerega namen je nuditi produkte in storitve iz relevantnih satelitskih podatkov ter drugih komplementarnih podatkov, za podporo odločanju EU na področju skupne zunanje in varnostne politike, tudi za misije in operacije kriznega upravljanja. Pri svojem delu izvaja tudi javna naročila predvsem iz področja uporabe podatkov, kartografije itd.

Iskalnik