Sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo

Slovenska vesoljska strategija 2030

Vlada je novembra 2023 sprejela prvo slovensko vesoljsko strategijo 2030 pod sloganom Majhni na Zemlji, veliki v vesolju, ki določa usmeritve in aktivnosti za povečanje konkurenčnosti slovenske vesoljske industrije in vzpostavitev vodilne vloge na vesoljskih področjih, kjer se odlikujejo slovenski deležniki.

Vesoljski sektor in tehnologije, ki jih razvija, nudijo številne poslovne priložnosti ter lahko pomembno prispevajo k digitalizaciji, zelenemu prehodu in doseganju dolgoročnih razvojnih in trajnostnih ciljev Slovenije in globalno. Strategija tako sledi razvojnim ciljem, določenim v Strategiji razvoja Slovenije 2030.

Slovenski vesoljski ekosistem se zelo hitro razvija, predvsem na področju specializiranih dejavnosti. Nekatera slovenska podjetja so v svojih nišah že dosegla svetovno prepoznavnost. Leta 2022 je bil pripravljen dokument Analiza in prihodnje umeščanje slovenskega vesoljskega ekosistema, ki je identificiral področja odličnosti slovenskega vesoljskega sektorja. Aktivnosti, namenjene podpori teh področij, so osnova za še hitrejši razvoj sektorja.

Vizija strategije se glasi: Slovenski vesoljski sektor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno, ustvarjalno in trajnostno prihodnost. Iz te pa izhaja misija: Slovenija, ki se umešča kot dinamično vesoljsko gospodarstvo, želi spodbujati okolje, ki bo omogočalo inovacijski in tehnološki razvoj, da bi bila viden del globalnega vesoljskega sektorja. Vlada, akademski sektor in podjetja si v okviru tega sektorja prizadevajo za prepoznavnost svojih potencialov in kompetenc na mednarodnem prizorišču, tudi z uporabo lokalnega strokovnega znanja.

Ambicije iz vizije in poslanstva slovenske vesoljske strategije so se izoblikovale v vrsto dolgoročnih ciljev, ki tvorijo pet strateških stebrov za podporo razvoju sektorja.

Trije stebri so namenjeni razvoju programskih prednostnih področij:

• Spodbujanje in razvoj vesoljskih tehnologij ter raziskav in razvoja, vključno z izkoriščanjem novih zmogljivosti na področju satelitskih komunikacij na Zemlji in zunaj nje.
• Krepitev in razširitev sodelovanja v mednarodnih prizadevanjih za odkrivanje in raziskovanje vesolja ter razvoj znanja in tehnologij, ki omogočajo človeške in robotske raziskovalne misije.
• Spodbujanje razvoja in uporabe vesoljskih aplikacij za močnejšo komercialno, trajnostno in ustvarjalno prihodnost z uporabo tehnologij naslednje generacije.

Dva stebra pa sta namenjena vzpostavljanju dobrih pogojev za nadaljnji razvoj vesoljskega sektorja:

• Spodbujanje izobraževanja na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike med prihodnjimi generacijami.
• Spodbujanje podjetništva, z namenskimi programi za vesoljske inovacije pa omogočati razvoj novih podjetij v okviru univerz in raziskovalno-tehnoloških organizacij.

Izbrani stebri temeljijo na izbirnih programih ESA, v katerih Slovenija sodeluje. Odločitev za te programe, potrjena na Svetu ESA na ravni ministrov novembra 2022, izhaja iz izraženih intersov, potencialov, kompetenc in potreb slovenskih podjetij ter raziskovalnih institucij. Za izvajanje strategije so ključne aktivnosti v okviru programov ESA, ki omogočajo spremljanje njene učinkovitosti.

Zaradi dinamičnega razvoja sektorja, bo ministrstvo strategijo redno pregledovalo in jo po potrebi prilagajalo spremenjenim razmeram.

Na kratko o Evropski vesoljski agenciji

Evropska vesoljska agencija ESA (v angleškem jeziku) je svetovno priznana medvladna organizacija, ki je bila ustanovljena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z namenom povezati znanje in sredstva posameznih evropskih držav za razvoj vesoljskih tehnologij. V današnjem času, ko se z vesoljskimi tehnologijami ukvarja vse več držav in tudi zasebnih podjetij, je ena od najpomembnejših vesoljskih agencij na svetu.

Zakaj smo sploh aktivni v vesolju?

Vesolje se je predvsem na področju komunikacij uveljavilo kot svetovna gospodarska panoga. Eutelsat prenaša 1000 televizijskih in 500 radijskih programov, Inmarsat omogoča komunikacijo in prenos podatkov po celotni Zemlji, posnetke Eumetsata gledamo vsak dan ob vremenski napovedi, ameriški navigacijski sistem GPS (angleško Global Positioning System - GPS) in novejši evropski sistem Galileo sta osnova za navigacijske naprave in navigacijske aplikacije v pametnih telefonih. Sistem Evropske unije (EU) Copernicus omogoča ogromne količine podatkov, ki so uporabne za zelo različne namene (kmetijstvo, okolje, urbanizacija in podobno). Lep primer so sateliti, brez katerih bankomati ne bi delali, saj prejemajo točni čas prav od njih. Za Slovenijo je pomembno, da razvija nove tehnologije, pri čemer je treba iskati nova področja rasti in izzivov. Kot majhna država si ne moremo privoščiti svoje agencije ali razvoja svoje rakete, lahko pa smo dobri na nišnih področjih, kot na primer nano- ali pikosateliti s težo od pet do sto kilogramov ali priprava naprednih aplikacij z uporabo prebojnih tehnologij, kakršna je umetna inteligenca.

Slovenija ima močan vesoljski sektor, zato smo pripravili Katalog slovenske vesoljske industrije (v angleškem jeziku).

Naloga Evropske vesoljske agencije

ESA pripravlja evropske vesoljske programe z namenom pridobivanja novih spoznanj o našem planetu, sončnem sistemu in vesolju. Poleg tega razvija satelitske tehnologije in storitve, s čimer krepi evropsko suverenost na področju vesolja, ter spodbuja razvoj evropske industrije. ESA tesno sodeluje tudi z vesoljskimi organizacijami zunaj Evrope.

Z usklajevanjem finančnih sredstev in znanja svojih članic lahko ESA izvaja programe in dejavnosti, ki presegajo možnosti delovanja posameznih evropskih držav. ESA deluje izključno v miroljubne namene. Njen namen je zagotavljati in spodbujati sodelovanje med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in tehnologij ter spodbujanje mednarodnega sodelovanja na področju vesolja.

Sedež Evropske vesoljske agencije

Glavni sedež ESA je v Parizu, kjer se odloča o politikah in programih. V številnih evropskih državah pa ima ESA svoje izpostave, pri čemer ima vsaka od njih drugačne odgovornosti:

• Evropsko astronavtsko središče v Kölnu, Nemčija (angleško The European Astronaut Centre – EAC);
• Evropsko astronomsko središče v Villafranci del Castello v Madridu, Španija (angleško European Space Astronomy Centre – ESAC);
• Evropsko središče za vesoljske operacije v Darmstadtu, Nemčija (angleško The European Space Operations Centre – ESOC);
• Središče Evropske vesoljske agencije za opazovanje Zemlje v kraju Frascati pri Rimu, Italija (angleško European Space Research Institute - ESRIN);
• Evropski center za vesolje, raziskave in tehnologijo v Noordwijku, Nizozemska (angleško European Space Research and Technology Centre – ESTEC).

ESA ima tudi raketno izstrelišče v Francoski Gvajani ter kopenske postaje za sledenje satelitom v različnih delih sveta.

Članstvo v Evropski vesoljski agenciji

ESA je ključna evropska medvladna organizacija s področja vesolja in ima 23 držav članic. Slovenija je članica od 1. januarja 2025. 

Nacionalni organi, odgovorni za vesolje v teh državah, so člani Upravnega sveta ESA (Svet). Kanada prav tako sodeluje v Svetu in pri nekaterih projektih v okviru sporazuma o sodelovanju. Slovaška, Latvija in Litva so pridružene članice. Štiri druge države EU pa imajo sporazume o sodelovanju z ESA – to so Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Malta.

Sredstva Evropske vesoljske agencije

Na zasedanju Sveta ESA na ministrski ravni (CM22), ki je potekalo v Parizu 22. in 23. novembra 2022, so evropski ministri držav članic, pridruženih in sodelujočih držav podprli ambicije agencije za vesolje z rekordnim proračunom v višini 16,9 milijarde evrov, kar je 17-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2019.

Slovenija je na CM22 novembra 2022 povečala finančni prispevek v programe ESA v naslednjih treh letih, in sicer s treh milijonov evrov na 5,8 milijona evrov letno.

Potrdila je sodelovanje v štirih izbirnih programih, v katerih je sodelovala do sedaj. To so Program za splošne tehnologije (GSTP), Program za opazovanje Zemlje (FutureEO), Program za človeške in robotske raziskave (E3P3) ter Znanstveni program (Prodex). Dodatno pa je potrdila še sodelovanje v novih programih Digitalni dvojček Zemlje (DTE), Program vlaganja v industrijske inovacije (InCubed) in program BASS (ARTES).

Ministri so potrdili, da je neodvisen dostop Evrope do vesolja ključnega pomena za zagotovitev koristi, ki jih vesolje prinaša življenju na Zemlji – vključno s spremljanjem in blaženjem podnebnih sprememb, varnimi komunikacijami in navigacijo pod evropskim nadzorom ter hitrim in odpornim odzivanjem na krize.

Z zavezo k prihodnjemu raziskovanju vesolja se je Evropa zavezala tudi k napredku znanstvenega razumevanja, uresničevanju svojega potenciala in ohranjanju svojih talentov za prihodnje generacije. ESA si prizadeva zagotoviti varnost bistvenih vesoljskih storitev in odgovorno upravljanje Zemljinega orbitalnega prostora.

Vzpon komercialne uporabe vesolja spreminja industrijo po vsem svetu. ESA podpira evropsko vesoljsko industrijo v vseh njenih oblikah in velikostih ter zagotavlja dostop do strokovnega znanja, tehnologije, financiranja in strank. Financirajo jo njene članice in drugi partnerji. Približno tretjino sredstev običajno zagotovi Evropska unija za izvajanje programov Galileo, Egnos, Copernicus, Govsatcom in evropski program za opazovanje in sledenje objektom v zemeljski orbiti (angleško Space Surveillance and Tracking – SST).  

Programi delovanja Evropske vesoljske agencije

Programi v okviru splošnega proračuna in znanstveni programi so obvezni za vse polnopravne članice ESA in vključujejo osnovne dejavnosti agencije (raziskovanje za prihodnje projekte, tehnološke raziskave, skupne tehnološke investicije, informacijski sistemi in izobraževalni programi). Vse države članice prispevajo k tem programom v skladu z njihovim bruto domačim proizvodom (BDP). 

Ostali programi, bolj znani kot izbirni, so financirani v skladu s posameznimi interesi držav članic, ki se lahko prosto odločijo o svojem deležu sodelovanja. Izbirni programi pokrivajo področja kot so opazovanje Zemlje, telekomunikacije, satelitske navigacije, vesoljski transport, splošne tehnologije ter človeške in robotske raziskave. Tudi Slovenija sodeluje pri nekaterih izbirnih programih s svojim finančnim prispevkom.

Opazovanje Zemlje 

To je finančno najobsežnejše področje delovanja ESA (več kot 20 odstotkov celotnega proračuna). Že leta 1977 je izstrelila svoj prvi meteorološki satelit Meteosat, pozneje pa se je iz tega razvila samostojna organizacija s tem imenom za meteorologijo. Njene slike lahko vsak dan spremljamo ob vremenski napovedi. Leta 2002 je bil izstreljen Envisat, ki je namenjen spremljanju sprememb v okolju. Aprila 2014 je bil izstreljen prvi satelit Sentinel-1 zelo obsežnega in dolgoročnega program Copernicus (v angleškem jeziku), ki zbira zelo različne podatke o stanju in spremembah površja, ozračja in oceanov po celem svetu ter tako spremlja okoljske spremembe, hkrati pa je v pomoč pri izrednih dogodkih. Vsi sateliti nenehoma pošiljajo na Zemljo ogromne količine podatkov o vremenu, spremembah okolja, požarih in drugih pomembne podatke. Vsi ti podatki koristijo ljudem po vsem svetu, hkrati pa ob razvoju prebojnih tehnologij pomenijo nove poslovne priložnosti.

Človeške in robotske raziskave vesolja

Znanstveni programi so bili temelj za prva skupna prizadevanja Evrope na področju vesolja. Štiri desetletja že burijo domišljijo in razum raziskovalcev, da bi razumeli vesolje, zvezde, planete in nastanek življenja. Sateliti ESA so si v tem času že ogledali globine vesolja in oddaljene galaksije, preučili Sonce v do tedaj nedosegljivih podrobnostih in začeli raziskovati planetarne sosede.

ESA ima pomembno vlogo pri nadzorovanju Sonca in razumevanju, kako deluje na naš planet. Raziskovanje drugih planetov sončnega sistema obljublja tudi globlje razumevanje Zemlje. S svojimi teleskopi ESA raziskuje tudi žarke gama, črne luknje, zvezde, ki se pomikajo po Mlečni cesti, in druge še neodkrite skrivnosti. Skušajo dobiti vpogled v izvor galaksij in zvezd, preučiti teorije o nastanku velikega poka in z raziskovanjem gravitacijskih valov dokončno potrditi Einsteinovo splošno teorijo relativnosti.

Mednarodna vesoljska postaja (angleško International Space Station - ISS) (v angleškem jeziku) je pravzaprav znanstveni laboratorij, namenjen medicinskim in biološkim raziskavam ter raziskavam materialov v posebnem okolju v vesolju. Raziskave, opravljene na krovu ISS, bodo pripomogle k pripravi na prihodnje raziskovalne misije v bolj oddaljene dele sončnega sistema. Evropa ima znatni delež v ISS, evropski astronavti pa pogosto bivajo na ISS. Vesoljska postaja je oskrbovana s samodejnimi transportnimi vozili, ki pripeljejo nujne potrebščine za življenje in delo, odpeljejo pa odpadke in nato zgorijo v atmosferi.

Vesolje za komunikacijo in določitev lokacij

Že več kot tri desetletja se ESA z razvijanjem nove tehnologije in satelitskih sistemov trudi obdržati Evropo v ospredju sveta telekomunikacij, interneta in medijev. Evropska unija in ESA sta združili moči v neodvisnem sistemu satelitov, imenovanem Galileo (v angleškem jeziku), ki pomeni za Evropo neodvisno satelitsko navigacijo. Galileo je prvi globalni satelitsko-navigacijski sistem, sestavljen iz 30 satelitov, ki lahko do metra natančno določi položaj predmeta na Zemlji. Galilieo je v nasprotju z ameriškim GPS in ruskim GLONAS sistemom, ki sta oba vojaška sistema, namenjen predvsem civilni uporabi.

Program nosilnih raket in satelitov

ESA je od vsega začetka zelo aktivna tudi pri razvoju nosilnih raket in satelitov. Nosilne rakete izdeluje Arianespace (v angleškem jeziku), ki so jo ustanovili 23 evropskih partnerjev in ESA. Center za izstrelitev raket Ariane je začel delovati leta 1973, ko so evropski narodi ugotovili, da potrebujejo neodvisni dostop do vesolja. Poleg raket, ki v vesolje ponesejo satelite, se ukvarja tudi z razvojem omenjenih vrst satelitov za opazovanje in storitve, povezane z Zemljo, razvojem satelitov za raziskovanje planetov v sončnem sistemu ter s prenašanjem tovora za Mednarodno vesoljsko postajo. Ustvarili so tudi manjšo raketo Vega, ki bo uporabljena za več znanstvenih misij in opazovanje Zemlje. ESA in evropska vesoljska industrija se trudita še izboljšati učinkovitost in zanesljivost ter zmanjšati stroške nove generacije izstrelitvenih raket.

Področja sodelovanja

Podjetja in institucije lahko sodelujejo na razpisih ESA v okviru v programov (na primer znanstveni program) ter na področjih, za katera Slovenija vplačuje sredstva v že prej omenjene izbirne programe ESA – GSTP, FutureEO, E3P3, Prodex, DTE, InCubed in BASS v okviru Programa ARTES 4.0. Poleg tega od leta 2020 ESA enkrat ali dvakrat letno objavi razpis, ki je namenjen samo slovenskim podjetjem in institucijam (angleško Requesting Party Activities – RPA).

Podjetja in institucije lahko sodelujejo na razpisih Evropske vesoljske agencije (ESA) v okviru obveznih programov (npr. znanstveni program) ter v okviru izbirnih programov, za katere Republika Slovenija vplačuje sredstva, pri čemer je sodelovanje praviloma vezano na nacionalne prispevke in članarino ESA.

Namen razpisa je krepitev slovenskega vesoljskega sektorja in spodbujanje vključitve obstoječih ter novih podjetij in organizacij, ki še niso aktivna na področju vesoljskih tehnologij. Slovenski deležniki se lahko povežejo tudi s tujimi partnerji iz drugih držav in pridruženih članic ESA ter držav, ki so vključene v program za evropske sodelujoče države (angleško Plan for European Cooperating States – PECS), vendar tuj delež ne sme presegati 20 odstotkov skupne vrednosti projekta. 

Od leta 2025 deluje Shema za spodbujanje slovenske industrije (angleško Slovenian Industry Incentive Scheme – SIIS). Gre za nov instrument, ustanovljen v okviru obveznega Znanstvenega programa preko katerega je slovenskim deležnikom omogočeno dolgotrajno in trajnostno poslovanje na področju vesoljskih tehnologij ter vstop v dobavne verige končnih kupcev evropske vesoljske industrije.

Program splošnih tehnologij

Program splošnih tehnologij (angleško General Support Technology Programme - GSTP, v angleškem jeziku) se ukvarja predvsem z razvojem novih tehnologij, ki jih ESA potrebuje za svoje misije. To so razvoj in izdelava programske opreme, procesorjev, različnih instrumentov in razvoj novih materialov, ki morajo biti v skladu s programskimi potrebami ESA. Področja tehnološkega razvoja, ki so lahko vključena v program, so:

• opazovanje Zemlje,
• znanost,
• priprava robotskega raziskovanja,
• človeška posadka in raziskovanja,
• tehnologije vesoljskega prevoza in ponovnega vstopa v Zemljino ozračje,
• navigacija,
• varnost za državljane, vključno s prostorsko ozaveščenostjo o vesolju,
• generične tehnologije in tehnike, vključno z navzkrižnimi tehnologijami, kakor so čisti prostor (zlasti CleanSat), napredna proizvodnja, oblikovanje za proizvodnjo in vesoljska tehnologija za energijo,
• prenos tehnologije.

Program opazovanja Zemlje

Program opazovanja Zemlje (v angleškem jeziku) je eden najuspešnejših programov ESA. Njegov cilj je uporabiti podatke o Zemlji, pridobljene iz vesolja, za lažje obvladovanje vsakdanjih težav na Zemlji. V ta program spada tudi priprava raznovrstnih aplikacij na podlagi satelitskih in drugih podatkov, na primer za izboljšanje kmetijskih praks (ocenjujejo se lahko stopnja vlažnosti, temperatura tal in podobno), geografske namene ali opozorila glede onesnaženosti zraka, stanja rastlinstva in podobno. Veliko priložnosti je tudi za vse, ki obdelujejo velike količine podatkov ali  se ukvarjajo z inovativnimi tehnologijami, umetno inteligenco in podobno. Satelitskih slik je zdaj na voljo zelo veliko in eden večjih izzivov je, kako jih primerno oblikovati, da bodo dostopne za uporabnike. Seveda pa je za to področje nujno potreben razvoj satelitov, ustreznih instrumentov, zemeljskih postaj ter računalniške opreme, ki to povezuje, upravlja in nadzira, kar je prav tako del tega programa.

Program za človeške in robotske raziskave

Program za človeške in robotske raziskave (v angleškem jeziku) je raziskovalno področje, ki se ukvarja z bivanjem človeka v vesolju, z razvojem robotike, umetne inteligence za potrebe vesoljskih tehnologij, z aktivnostmi za zmanjševanje vesoljskih odpadkov, z različnimi raziskovalnimi aktivnostmi, ki se izvajajo na mednarodni vesoljski postaji in podobno. Pri tem se seveda razvijajo različne nove tehnologije. Vključuje več področij, ki se med seboj prepletajo: 

• človeške posadke v nizki zemeljski orbiti,
• človeške posadke onkraj zemeljskih orbit,
• robotika na Luni,
• robotika na Marsu.

Program omogoča sodelovanje tudi industrijam, ki se običajno ne ukvarjajo z vesoljem (na primer različni pogonski sistemi, recikliranje, 3D-tisk). Vsebine programa se med drugim nanašajo tudi na pametna mesta, elektroniko, nove senzorje in podobno.

Prodex

Prodex (v angleškem jeziku) je znanstveni program, pri katerem se pričakuje sodelovanje raziskovalnih institucij in se nanaša na obstoječe misije ESA (v angleškem jeziku). Ta program je nekoliko drugačen od drugih dveh in zanj ESA ne objavlja razpisov, ampak prijave potekajo na ravni držav članic. Vendar vloge tudi za ta program odobri ESA, saj morajo biti usklajene s potrebami njenih odprav. Prijava v program je mogoča ves čas, sredstva pa se dodeljujejo po vrstnem redu prejetih prijav, do porabe razpoložljivih sredstev.

Za sodelovanje v programu Prodex so bile oblikovane smernice, ki določajo pogoje in način prijave. Pripravljen je tudi prijavni obrazec, ki ga kandidati pošljejo na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Razpis, namenjen samo slovenskim podjetjem in institucijam

Razpis, ki je namenjen samo slovenskim podjetjem in institucijam (angleško Requesting Party Activities – RPA), se nanaša na področja, ki so v pomoč pri nadaljnjem sodelovanju z ESA.

Vključuje lahko naslednja področja:

• pripravljalne aktivnosti za nove projekte,
• raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju vesoljske tehnologije (platforme, orodja, oddajniki, sprejemniki, deli zemeljskih postaj in podobno) v segmentu telekomunikacije in navigacije,
• vesoljske aplikacije (aplikacije, razvite na podlagi obstoječe vesoljske tehnologije, kot so določanje vodnih virov, zemeljska omrežja, ki se povezujejo s sateliti),
• razvoj satelitov,
• vesoljska znanost,
• izobraževalne aktivnosti na univerzitetni in doktorski ravni,
• pomoč pri izvedbi izstrelitev,
• delavnice za podjetja s področja vesoljske tehnologije.

Shema za spodbujanje slovenske industrije

Shema za spodbujanje slovenske industrije (angleško Slovenian Industry Incentive Scheme – SIIS) je nov instrument, ustanovljen v okviru obveznega Znanstvenega programa (v angleščini), prek katerega sta slovenskim deležnikom omogočena dolgotrajno in trajnostno poslovanje na področju vesoljskih tehnologij ter vstop v dobavne verige končnih kupcev evropske vesoljske industrije.

Razpisi v okviru SIIS so namenjeni razvoju strojne in programske opreme (angleško hardware and software) za polete v vesolje ter opreme za testiranje na Zemlji za prihodnje znanstvene misije ESA.

Izbirni postopek bo potekal v okviru dveh razpisov. Zelo pomembno je, da se morajo vsi interesenti prijaviti že na prvi razpis, sicer ne bodo upravičeni do prijave na drugi razpis.

Prvi razpis SIIS 1 (2025–2026) je že bil objavljen in je bil namenjen zbiranju idej z namenom identifikacije potencialno najboljših produktov (skupna višina sredstev: 900.000 evrov). Prijave je ocenjeval Odbor za evalvacijo natečajev, prijavilo pa se je lahko neomejeno število predlogov.

Izbranih je bilo lahko največ šest projektov s stopnjo tehnološke pripravljenosti (angleško Tehnology Readiness Level – TRL) 1-3, s končnim TRL 3. 

Drugi razpis (SIIS2) (2027–2032) bo namenjen podpori projektom pri prehodu iz stopnje tehnološke pripravljenosti TRL 3 do TRL 6. Izbor bo izveden na podlagi prijav na prvi razpis. 

Skupna višina sredstev drugega razpisa bo znašala približno sedem milijonov evrov. Odbor za evalvacijo natečajev bo ocenil največ šest predlogov iz prvega razpisa. Izbrali bodo dve do tri pogodbe v višjih zneskih. SIIS2 lahko poteka v dveh fazah: faza 1: TRL 2–5; faza 2: TRL 5–6.

Razpisi Evropske vesoljske agencije

Na razpis se lahko prijavi vsako slovensko podjetje ali vsaka razvojnoraziskovalna institucija, ki razvija inovativne produkte ali storitve, ki bi bili lahko zanimivi za ESA in sodijo na področja, kjer Slovenija sodeluje.

Kje so na voljo informacije o razpisih Evropske vesoljske agencije in kako se nanje prijaviti?

ESA objavlja razpise na spletu. Vse informacije za podjetja so na voljo na strani Doing Business with ESA (v angleškem jeziku). Kdor želi, se lahko na tej strani prijavi v sistem. Po prijavi je omogočen dostop do spletnega portala ESA-star Publication (v angleškem jeziku), kjer so objavljeni vsi razpisi, hkrati pa lahko prijavljeni v skladu s svojimi nastavitvami prejemajo e-pošto z obvestili o novih razpisih.

Za poslovanje z ESA se je treba prijaviti v sistem za ponudbe in prve prijave Evropske vesoljske agencije ESA-star Registration (v angleškem jeziku). Ta sistem se uporablja tudi za pošiljanje prijave na razpis. Če se odločite za sodelovanje, je smiselno o tem obvestiti tudi pristojne za sodelovanje z ESA na našem ministrstvu, ki vam lahko pred prijavo zagotovijo ustrezne informacije. Projekte, ki jih potrdi ESA, pa mora ministrstvo tudi dokončno potrditi.

Sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo na razvojnih projektih

V izpostavi ESA v Italiji, imenovani ESRIN, je bila ustanovljena skupina Philab (v angleškem jeziku), katere namen je pospešiti razvoj najnaprednejših postopkov in procesov v Evropi s sodelovanjem med različnimi znanstvenimi skupinami. Osredotoča se predvsem na uporabo novih tehnologij, umetno inteligenco, razvoj majhnih satelitov in konstelacij, psevdosatelite, združevanje podatkov, njihov cilj pa so hitre rešitve za ugotovljene težave. Sodelovanje je mogoče na podlagi pogodbe, ki se sklene s Philabom glede na ugotovljeni skupni interes.

Zaposlitve pri Evropski vesoljski agenciji

V ESA lahko za delovna mesta kandidirajo tudi državljani Republike Slovenije. Možnosti so na voljo tako za izkušene strokovnjake in diplomante kot tudi za študente. Informacije o prostih mestih so objavljene na portalu ESA (v angleškem jeziku), kjer lahko kandidati oblikujejo svoj profil in se prijavijo na posamezni razpis.

Slovenski sateliti

Področje vesolja se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Ena ključnih sprememb je bila miniaturizacija tehnologije, ki je znižala stroške in s tem omogočila sodelovanje novih akterjev na tem področju. Tudi v Sloveniji se je začel razvoj malih satelitov z inovativno tehnologijo, ki prispevajo svoj kamenček v mozaiku evropske vesoljske zgodbe.

Za Republiko Slovenijo področje malih satelitov predstavlja eno ključnih področij razvoja in sodelovanja na področju vesoljskih tehnologij. V nadaljevanju so predstavljeni sateliti, razviti v Sloveniji.

Nemo HD (angleško high definition - HD)

Nemo HD je bil razvit v okviru Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (CO Vesolje-Si), ki je bil vzpostavljen in financiran prek razpisa Republike Slovenije. Izstrelitev satelita je s financiranjem izvedbe projekta Izstrelitev satelita Nemo HD v višini 2,1 milijona evra omogočila Republika Slovenija.

CO Vesolje-Si je razvil prototip mikrosatelita za interaktivno daljinsko zaznavanje z visoko natančnostjo, ki bo omogočal zajem multispektralnih podob zemeljske površine ter snemanje videa visoke ločljivosti. Satelit z maso 65 kg bo z referenčne orbite na višini 600 km z ozkokotno kamero dosegel prostorsko ločljivost 2,8 m pankromatsko in 5,8 m v štirih spektralnih kanalih. Širokokotni instrument bo imel prostorsko ločljivost 40 m. Oba instrumenta bosta lahko snemala tudi video visoke ločljivosti (angleško high definition - HD). Satelit ima vgrajene senzorje in aktuatorje za stabilizacijo, sprejemnik in oddajnik, visoko zmogljivi računalnik in elektroenergetski sistem z Li-ion baterijo.

Poleg tega je CO Vesolje-Si zgradil zemeljsko postajo za satelitske komunikacije na Ljubljanskem barju in razvil več disciplinarni laboratorij za preizkušanje materialov, delov in sistemov v simuliranem vesoljskem okolju.

Glavni cilji vesoljske misije so povezani s preizkusi štirih satelitskih tehnologij, ki so jih razvili v CO Vesolje-Si:

• meritve termomehanskih odzivov strukturnih delov v vesoljskem okolju,
• preizkus visokozmogljivega oddajnika za mikrosatelite,
• testiranje algoritmov za interaktivno in avtonomno vodenje satelita ter
• preizkus procesne verige za samodejno procesiranje satelitskih podatkov.

S posnetki in videoposnetki visoke resolucije bo dopolnjeval manjkajoče informacije obstoječih EU-Sentinelovih satelitov in omogočal pripravo novih aplikacij za različne namene na površju Slovenije. Satelit Nemo HD je bil izstreljen v vesolje z raketo Vega VV16 in utirjen v sončno sočasno orbito (SSO, 500 km, LTAN 10:30). 

Trisat

Trisat je nanosatelit, ki je bil razvit kot izobraževalna vesoljska misija Univerze v Mariboru v sodelovanju s podjetjem SkyLabs. Njegovo izgradnjo in izstrelitev je v okviru svojih programov financirala Evropska vesoljska agencija v sklopu načrta za evropske sodelujoče države (angleško Plan for European Cooperating States – PECS) in nato se v obdobju pridruženega članstva Republike Slovenije.

Trisat je štirikilogramski nanosatelit za opazovanje Zemlje, zasnovan za multispektralno zajemanje slik v kratkovalovnem infrardečem spektru (SWIR). Z obdelavo tako pridobljenih podatkov je mogoče spremljati vegetacijske vzorce, posledice naravnih nesreč, požare, oblačnost in vulkanski prah.

Med ključnimi tehnološkimi rešitvami satelita so minimizirana multispektralna SWIR-kamera, napredni komunikacijski moduli ter računalnik na krovu s procesorjem PicoSkyFT, ki ga tudi ESA prepoznava kot zanesljivo rešitev za uporabo v vesoljskih tehnologijah zaradi odpornosti na napake. Satelit vključuje tudi pomnilniške enote z mehanizmi za odkrivanje in popravljanje napak ter minimiziran visokoprepustni komunikacijski modul S-band za hiter prenos podatkov.

Za zemeljski segment misije, ki vključuje upravljanje in vodenje satelita prek programsko določene zemeljske postaje (na strehi Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru), skrbi Univerza v Mariboru.

Satelit ima več načinov delovanja. V nedejavnem načinu delovanja zbira energijo s solarnimi paneli, obrnjenimi proti soncu, in oddaja osnovne telemetrične podatke ter čaka na ukaze z Zemlje.

Ob prejemu ukaza se satelit obrne s kamero proti izbrani točki na Zemlji in začne zajemati slikovne podatke. Po končanem zajemu se vrne v osnovni način delovanja, podatki pa se prenesejo v pomnilnik računalniškega podsistema.

V naslednji fazi se na Zemljo pošljejo predogledi zajetih slikovnih podatkov z visokoprepustnim komunikacijskim podsistemom S-band, ki se samodejno vključi takrat, ko je satelit v dosegu zemeljske postaje. Z nadaljnjimi ukazi se pošljejo še želeni slikovni podatki visoke razločljivosti.

Načrtovan je tudi prikaz nadgradnje vgrajene programske opreme v orbiti s komunikacijskim podsistemom, ki zagotavlja tudi visoko podatkovno prepustnost proti satelitu.

Satelit Trisat je bil izstreljen v vesolje z raketo Vega VV16 in brez pogona kroži v nočno-dnevni sončno sinhroni orbiti na višini 700 km.

Sodelovanje podjetij z drugimi mednarodnimi raziskovalnimi institucijami in programi

Podjetja in institucije, ki so aktivne v ESA, imajo možnost sodelovanja tudi z drugimi sorodnimi mednarodnimi institucijami. Navajamo nekaj evropskih institucij, povezanih z vesoljsko tehnologijo.

V okviru programa EU za raziskave in inovacije je bil vesoljski tematiki namenjen poseben sklop Obzorje 2020 – vesolje (v angleškem jeziku), ki ga je nadomestil Obzorje Evropa. Področja sofinanciranja so vezana na program Copernicus (opazovanje Zemlje in uporaba podatkov) ter Galileo (telekomunikacije, navigacija, tudi ozaveščanje in uporaba). Za dostop do informacij o razpisih (v angleškem jeziku) je potrebna registracija.

Zakon o vesoljskih dejavnostih

Zakon o vesoljskih dejavnostih v skladu z mednarodnimi konvencijami ureja nadzor nad vesoljskimi dejavnostmi in vzpostavlja nacionalni register vesoljskih objektov, ki je podlaga za vpis v register Združenih narodov izstreljenih objektov v vesolje.

Zakon določa, da se vesoljske dejavnosti lahko izvajajo le z dovoljenjem, njegove določbe pa določajo:

• postopek in pogoje za pridobitev dovoljenja,
• postopek prenosa pooblastila,
• odgovornost za škodo, povzročeno z vesoljskimi dejavnostmi,
• vzpostavitev državnega registra vesoljskih objektov,
• postopek nadzora vesoljskih dejavnosti ter
• kazenske določbe v primeru kršitev.