GOV.SI

Socialna pomoč obsega pravico do denarne socialne pomoči in njeno posebno obliko izredno denarno socialno pomoč ter pravico do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravico do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina) kot posebni obliki izredne denarne socialne pomoči.

Denarna socialna pomoč

Namenjena je zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji. 

Pridobite jo lahko, če bivate v Republiki Sloveniji in ste:

  • državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • oseba, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,

hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, si ne morete zagotoviti preživetja sami z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili (npr. denarnim nadomestilo za primer brezposelnosti) ali s pomočjo tistih, ki so vas dolžni preživljati, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko (npr. ste kot brezposelna oseba prijavljeni pri Zavodu RS za zaposlovanje).

Višina je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni,…).

Dodeli se za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči.

Informativna višina denarne socialne pomoči v letu 2019 od 1.8.2019 (cenzus)

po ZSVarPre
status utež znesek €*
prvo odraslo osebo ali samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu 1 402,18
prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec** 1,26 506,75
prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec 1,51 607,29
samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeno pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi ter imajo starši dovolj lastnih sredstev za preživljanje 0,7 281,53
samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi 0,76 305,66
vsako naslednjo odraslo osebo 0,57 229,24
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec 0,83 333,81
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec 0,7 281,53
otrok osebe, ki uveljavlja denarno socialno pomoč, dokler ga je ta dolžna preživljati 0,59 237,29
povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema 0,18 72,39

* pri dejanskih aktualnih zneskih se upošteva osnovni znesek minimalnega dohodka, ki od 1. 8. 2019 znaša 402,18 evra

* * Kot delovno aktivne osebe se štejejo zaposlene osebe, osebe, ki opravljajo dejavnost, osebe, ki so vključene v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programe psihosocialne rehabilitacije, katerih cilj je zaposlitev, družinski pomočnik po zakonu, ki ureja socialno varstvo, osebe, ki so upravičene do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva, osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljskem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo, ter osebe, ki so vključene v zaposlitveno rehabilitacijo. Te osebe so lahko upravičene do dodatka za delovno aktivnost, ki je dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali odraslega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo in je odvisen od dejanskega števila opravljenih ur.
Ne glede na zgornjo tabelo se za osebe, ki so vključene v programe psihosocialne rehabilitacije ter za osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljnem delu, šteje, da so delovno aktivne v obsegu od 60 do 128 ur mesečno. Navedeno pomeni, da omenjenim osebam, ne glede na dejansko število opravljenih ur mesečno, po zakonu pripada vedno nižji dodatek za delovno aktivnost (ali 0,28 osnovnega znesla minimalnega dohodka ali 0,14 osnovnega znesla minimalnega dohodka).

Prepoved odtujitve nepremičnine

Prepoved odtujitve nepremičnine (vpis zaznambe v zemljiško knjigo)

Če ste lastnik stanovanja (ali stanovanjske hiše), v katerem dejansko prebivate in ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 evrov ter ste v zadnjih 24 mesecih od meseca vložitve vloge (šteto od 1. 2. 2017) več kot 18-krat prejel denarno socialno pomoč, ste lahko upravičeni do denarne socialne pomoči le, če:

  • center za socialno delo odloči, da si s tem stanovanjem ali stanovanjsko hišo preživetja začasno ne morete zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morete vplivati (zlasti npr. nasilje v družini, začet postopek odtujitve in razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje in podobno) in
  • dovolite vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve VSEH nepremičnin, katerih lastnik ste, v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.

Omejitev dedovanja

Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik denarne socialne pomoči pred 1. 2. 2017, velja naslednje:

  • Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za več kot 12 mesecev, se za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje premoženja zapustnika omeji tako, da se višina dane pomoči zmanjša za 12 najvišjih mesečnih zneskov prejete pomoči, nato pa zmanjša še za 1/3 dane pomoči.
  • Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za 12 ali manj mesecev, se terjatev do zapuščine ne uveljavlja. Izredna denarna socialna pomoč in njeni dve obliki – izredna denarna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in po smrti družinskega člana (posmrtnina), se ne vračata.

Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik denarne socialne pomoči po 1. 2. 2017, velja naslednje:

  • Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč, ker je imel v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katerem ali kateri je dejansko prebival in imel prijavljeno stalno prebivališče in katerega ali katere vrednost je presegala 120.000 evrov in ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, se za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje premoženja zapustnika omeji v celoti.

Sporočanje sprememb

Med upravičenostjo do denarne socialne pomoči ste dolžni centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali ste zanjo izvedeli.

Izredna denarna socialna pomoč

Namenjena je za kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti.

Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev.

Višina

  • na mesec: največ 402,18 evrov za samsko, delovno neaktivno osebo (cenzus za samsko osebo) ali največ 1.106,00 evra za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve).
  • v koledarskem letu: največ 2.010,9 evra za samsko, delovno neaktivno osebo (5-kratnik cenzusa) ali največ 5.530,00 evra za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve), pri čemer se lahko 3-kratnik cenzusa dodeli le za namen potresa, poplave, ujme, drugih naravnih nesreč in višje sile, 2-kratnik cenzusa pa za npr. poračun elektrike, nakup pralnega stroja, štedilnika, drv (ogrevanje) in podobno (ne za poplačilo dolgov).

Po prejetju izredne socialne pomoči ste dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če novo vlogo vložite pred potekom roka 30 dni. Pomoč je treba porabiti v roku 30 dni od prejema.

Če dokazila o namenski porabi v postavljenem roku ne predložite ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku 30 dni od prejema, ne morete uveljaviti nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile.

Če prejete pomoči ne porabite v celoti za namen, za katerega vam je bila dodeljena, morate ostanek sredstev vrniti v proračun v roku 15 dni po porabi sredstev, drugače se šteje da namenska poraba ni bila dokazana.

Vloge za uveljavljanje socialne pomoči

Naziv Institucija
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti