Skoči do osrednje vsebine

Prehranjevalne navade, prehranski vnos ter samo stanje prehranjenosti pomembno vplivajo na pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, metabolni sindrom, debelost, bolezni prebavil in rak), tako v smislu preprečevanja, kot tudi njihovega razvoja. Ker se zdrave ali pa nezdrave prehranjevalne navade oblikujejo že zgodaj in imajo dolgoročne učinke na naše zdravje, je pomembno, da jim je posvečena zadostna skrb že v otroštvu, vendar pa jih je v vsakem življenjskem obdobju pomembno spodbujati in ohranjati.

Prehrana in prehranjevalne navade

Prehranjevalne navade, prehranski vnos (zaužita hrana oziroma naša prehrana) ter samo stanje prehranjenosti (na osnovi merjenja telesne sestave - mišične mase in maščob) pomembno vplivajo na pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, metabolni sindrom, debelost, bolezni prebavil in rak), tako v smislu preprečevanja, kot tudi njihovega razvoja.

Različne raziskave o načinu prehranjevanja v državi kažejo, da je prehrana slovenskega prebivalstva v povprečju nezdrava. Število dnevnih obrokov je premajhno (priporoča se 3-5 obrokov,  zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica, večerja) in tudi ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca ni ustrezen. Dan je potrebno začeti z zajtrkom, ki nas oskrbi s potrebno energijo za začetek dneva. Med obroki naj bo približno 4 ure premora, večerja naj bo vsaj dve uri pred spanjem.

Energijska vrednost povprečnega obroka je glede na pretežno sedeč življenjski slog previsoka, saj zaužijemo preveč enostavnih sladkorjev in maščob, zlasti nasičenih, ki pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in ožilja ter raka na debelem črevesu.

V naši prehrani so v povprečju na krožnikih prevečkrat meso in mesni izdelki, premalo pa je rib, sadja, predvsem pa zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Skrb vzbujajoč je tudi prevelik vnos soli v naše telo, saj so sprejemljive vrednosti (5 gramov soli na dan) presežene za več kot 150 %.

Za obvladovanje naraščajoče debelosti med prebivalstvom in pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni sta pomembna tako zdravo prehranjevanje kot tudi zadostno vsakodnevno telesno dejavnost ljudi v vseh starostnih skupinah. Osnova za aktivnosti in ukrepe na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje je v Sloveniji Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija.

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 - 2025 - Dober tek Slovenija

Največ nezdravega prehranjevanja, kot splošno nezdravega življenjskega sloga in posledično zgodnjih oblik kroničnih nenalezljivih bolezni je opaziti med revnimi in slabše izobraženimi. Skrb vzbujajoči izsledki raziskav o prehranjevalnih navadah Slovencev so vplivali na oblikovanje in sprejetje lastne prehranske politike v letu 2005, ki je bila s svojimi ukrepi in dejavnostmi jasno usmerjena v izboljšanje prehranjevalnih navad ter izboljšanje zdravja prebivalcev. Na Ministrstvu za zdravje smo leta 2015 v sodelovanju z drugimi resorji, stroko in NVO  pripravili Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje za desetletno obdobje.

Prehranske smernice za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da morajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev v šestih mesecih od objave prehranskih smernic, oblikovati lastna pravila ravnanja in jih javno objaviti. Pravila ravnanja se nanašajo na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, kot so zlasti maščobe, trans maščobne kisline, sol ali natrij in sladkorji, katerih prekomerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo.

Zmanjšanje oglaševanja navedenih živil otrokom bo pomembno prispevalo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam, s tem pa posledično na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni pri otrocih. To je tudi eden izmed ciljev Nacionalnega programa Dober tek Slovenija, ki s številnimi ukrepi spodbuja  zdrave prehranske navade, ki so dobra popotnica kakovostnemu življenju.

Na Ministrstvu za zdravje smo na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, oblikovali prehranske smernice, ki bodo ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev v pomoč pri oblikovanju lastnih pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih v času otroških programov. 

Smernice zdravega prehranjevanja

Publikacije in druga gradiva

Projekti in programi nevladnih organizacij

Na Ministrstvu za zdravje že vrsto let podpiramo aktivnosti vladnega in nevladnega sektorja na področju promocije zdravega prehranjevanja. V razpisu 2017-2019 za nevladni sektor smo podprli naslednje projekte:

  • Prehrana.si – Nacionalni portal o hrani in prehrani, Inštitut za nutricionistiko,  spletni portal prehrana.si je verodostojen vir prehranskih priporočil in informacij s področja prehrane v vseh življenjskih obdobjih,
  • Kuhna pa to – otroci otrokom pripravimo zdrave tradicionalne obroke ali obujanje prehranske kulturne dediščine, Društvo vesela kuhinja, v šolah po vsej Sloveniji in na spletni strani Kuhna pa to. Program KuhnaPaTo je zasnovan za mularijo tega sveta z namenom izobraziti njih, da bodo izobrazili svoje starše, v času, ko vsi drvimo drug mimo drugega in skoraj mimo nas samih,
  • Šola klinične prehraneSlovensko združenje za klinično prehrano, na društvu, specializirano za klinično prehrano,
  • Inovativne rešitve za informirane odločitve. Podpora pri spremljanju in vrednotenju podatkov o sestavi živil kot orodje za spodbujanje zdravih izbir, Inštitut za nutricionistiko, na spletni strani Inovativne rešitve za informirane odločitve
  • Klinično testiranje procesa prehranske obravnaveOnkološki inštitut Ljubljana
  • Interdisciplinarni pristop pri obravnavni prekomerno hranjenih otrok in mladostnikovRdeči križ Slovenije, na društvu,
  • Spodbujanje preoblikovanja in razvoja novih živilskih izdelkov izboljšanje sestave pri nosilcih živilske dejavnosti s sedežem v Sloveniji, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, na zbornici,
  • Preventivni program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju prehrane in telesne dejavnosti 2017, 2018, 2019, Društvo za zdravje srca in ožilja, na društvu,
  • Šolski lonec – nadgradnja spletnega portala Šolski lonec v podporo implementaciji smernic zdravega prehranjevanja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, na inštitutu, na spletu – solskilonec.si Namenjen je organizatorjem prehrane v vrtcih, vodjem šolske prehrane, vodjem kuhinj, učiteljem gospodinjstva in ostalim učiteljem, srednjim šolam, dijaškim domovom, staršem in skrbnikom otrok, strokovnjakom s področja javnega zdravja,
  • Razvoj trajnostnega modela usposabljanj za zdravo ponudbo v organiziranih sistemih prehrane s predlogom postavitve nacionalne mreže ponudnikov usposabljanj o zdravi pripravi hrane, Nacionalni inštitut za javno zdravje, na inštitutu – za vse nosilce organizirane prehrane.
Iskalnik