Skoči do osrednje vsebine

Prehranjevalne navade, prehranski vnos ter samo stanje prehranjenosti pomembno vplivajo na pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, metabolni sindrom, debelost, bolezni prebavil in rak), tako v smislu preprečevanja, kot tudi njihovega razvoja. Ker se zdrave ali pa nezdrave prehranjevalne navade oblikujejo že zgodaj in imajo dolgoročne učinke na naše zdravje, je pomembno, da jim je posvečena zadostna skrb že v otroštvu, vendar pa jih je v vsakem življenjskem obdobju pomembno spodbujati in ohranjati.

Zdravo prehranjevanje in redna telesna dejavnost prispevata k boljšemu zdravju ter večji kakovosti življenja. Otroku med odraščanjem zagotavljata optimalno rast in razvoj, pri odraslih izboljšujeta počutje in delovno storilnost, dolgoročno pa predvsem krepita zdravje, povečujeta kakovost življenja ter prispevata k aktivnemu in zdravemu staranju.

Prehrana in prehranjevalne navade

Različne raziskave o načinu prehranjevanja v državi kažejo, da se polovica prebivalcev prehranjuje zdravo, pri drugi polovici pa je mogoče zaznati premajhno število dnevnih obrokov in tudi neustrezen ritem prehranjevanja. Smernice zdravega prehranjevanja priporočajo 3-5 obrokov dnevno. Dan je potrebno začeti z zajtrkom, ki nas oskrbi s potrebno energijo za začetek dneva, temu naj na približno štiri ure sledi manjši premostitveni obrok – malica ter večji obrok – kosilo.  Večerja naj bo vsaj dve uri pred spanjem.

Prevelika energijska vrednost obrokov, glede na pretežno sedeč življenjski slog prebivalcev, vpliva na pojav čezmerne teže in debelosti prebivalcev. Preveč zaužitih enostavnih sladkorjev in maščob, zlasti nasičenih, ter premalo vlaknin pa pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in ožilja ter raka na debelem črevesu.

Pri številnih prebivalcih so v povprečju na krožnikih prevečkrat meso in mesni izdelki, premalo pa je rib, sadja, predvsem pa zelenjave, stročnic in prehranskih vlaknin, ki so pomembni varovalni dejavniki pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Številni prebivalci, glede na svoje potrebe, prekoračijo sprejemljivi vnos soli, ki je za večino prebivalcev približno eno čajno žličko soli na dan (5 gramov).

Za obvladovanje naraščajoče debelosti med prebivalstvom in pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni sta pomembna tako zdravo prehranjevanje kot tudi zadostna vsakodnevna telesna dejavnost ljudi vseh starosti. Osnova za aktivnosti in ukrepe na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje je v Sloveniji Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija.

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 - 2025 - Dober tek Slovenija

Največ nezdravega prehranjevanja, kot tudi sicer nezdravega življenjskega sloga in posledično zgodnjih oblik kroničnih nenalezljivih bolezni, je opaziti med revnimi in slabše izobraženimi. Skrb vzbujajoči izsledki raziskav o prehranjevalnih navadah Slovencev so vplivali na oblikovanje in sprejetje prve nacionalne prehranske politike v letu 2005, ki je bila s svojimi ukrepi in dejavnostmi jasno usmerjena v izboljšanje prehranjevalnih navad ter izboljšanje zdravja prebivalcev. Na Ministrstvu za zdravje smo leta 2015 v sodelovanju z drugimi resorji, stroko in nevladnimi organizacijami z namenom obvladovanja debelosti in kroničnih bolezni pripravili celovit Nacionalni programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 - 2025 – Dober tek Slovenija,  s sloganom Zdravo uživaj &več gibaj!

Prehranske smernice za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili

Na Ministrstvu za zdravje smo na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo, oblikovali prehranske smernice, ki bodo ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev v pomoč pri oblikovanju lastnih pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili o živilih v času otroških programov. 

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da morajo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev v šestih mesecih od objave prehranskih smernic, oblikovati lastna pravila ravnanja in jih javno objaviti. Pravila ravnanja se nanašajo na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, kot so zlasti maščobe, trans maščobne kisline, sol ali natrij in sladkorji, katerih prekomerno uživanje v celotni prehrani ni priporočljivo.

Zmanjšanje oglaševanja navedenih živil otrokom bo pomembno prispevalo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam, s tem pa posledično na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni pri otrocih. To je tudi eden izmed ciljev Nacionalnega programa Dober tek Slovenija, ki s številnimi ukrepi spodbuja  zdrave prehranske navade, ki so dobra popotnica kakovostnemu življenju.

Publikacije in druga gradiva

Programi nevladnih organizacij

Na Ministrstvu za zdravje že vrsto let podpiramo aktivnosti vladnega in nevladnega sektorja na področju promocije zdravega prehranjevanja. V zadnjem razpisu na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje (2019 - 2022), smo podprli naslednje projekte v povezavi s prehranjevanjem:

  • Prehrana.si – Nacionalni portal o hrani in prehrani, Inštitut za nutricionistikospletni portal prehrana.si je verodostojen vir prehranskih priporočil in informacij s področja prehrane v vseh življenjskih obdobjih,
  • Kuhna pa to – otroci otrokom pripravijo zdrav tradicionalen obrok. Program Društvo vesela kuhinja izvaja v šolah po vsej Sloveniji in deli informacije na spletni strani KuhnaPaTo. Program je zasnovan z namenom, pri otrocih oblikovati pravi odnos do zdrave, sveže, lokalne hrane in spoznavanju kulturne identitete prehranjevanja,
  • Izobraževanje zdravstvenega kadra na področju klinične prehrane - nadgradnja Šole klinične prehrane. Program izvaja Slovensko združenje za klinično prehrano, specializirano za klinično prehrano,
  • Testiranje klinične poti prehranske obravnave bolnikov na primarnem zdravstvenem nivoju. Program izvajata Slovensko združenje za klinično prehrano v sodelovanju z ZD Žalec in NIJZ.
  • Inovativne rešitve za informirane odločitve: zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije Veš Kaj Ješ in nadgradnja z dodatnimi, za potrošnike koristnimi informacijami. Program izvaja Inštitut za nutricionistiko, objavljen je na spletni strani Inovativne rešitve za informirane odločitve,
  • "Usposabljanje in izobraževanje zdravstvenih delavcev za implementacijo klinične poti prehranske podpore na terciarnem in sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva". Program izvaja Onkološki inštitut Ljubljana,
  • Nadgradnja programa interdisciplinarni pristop pri obravnavni prekomerno hranjenih otrok in mladostnikov. Program izvaja Rdeči križ Slovenije.
  • Javno-zasebna kampanja promocije izdelkov ugodne prehranske sestave pri slovenskem potrošniku. Projekt izvaja Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
  • Preventivni program Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na področju prehrane in telesne dejavnosti, ki ga izvaja Društvo za zdravje srca in ožilja, 
  • Kontinuirano posodabljanje spletnega portala Šolski lonec za podporo implementaciji nacionalnih prehranskih smernic v vzgojno-izobraževalnih zavodih in prenos veščin e-orodja za načrtovanje kakovostnih šolskih obrokov v prakso – Nacionalni inštitut za javno zdravje, Portal je namenjen je organizatorjem prehrane v vrtcih, vodjem šolske prehrane, vodjem kuhinj, učiteljem gospodinjstva in ostalim,
  • Razvoj trajnostnega modela strokovne podpore študentski prehrani - Dober tek, študent, ki ga izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje,
  • Moja izbira = Veš, kaj ješ izbira!, Projekt izvaja Zveza potrošnikov Slovenije
  • Dojenju prijazno mesto. Projekt izvaja Slovenska fundacija za Unicef,
  • Posodobitev Odprte platforme za klinično prehrano (OPKP) v skladu z nacionalnimi prehranskimi smernicami in sodobno računalniško tehnologijo, v izvedbi Inštitut "Jožef Stefan",
  • Več živil ugodnejše prehranske sestave v javnih zavodih, projekt izvaja Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij,
  • Specialni Zdravko, projekt izvaja Društvo za kulturo inkluzije,
  • Zdrav – je, projekt izvaja Nadškofijska karitas Maribor,
  • Implementacija klinične poti prehranske podpore na terciarni ravni, projekt izvaja Klinični oddelek (KO) za hematologijo, UKC Ljubljana
  • Implementacija klinične poti prehranske podpore bolnikov na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva, v SB Novo mesto in DSO Novo mesto ter ozaveščanje javnosti o pomenu podhranjenosti v JV delu Slovenije, projekt izvaja SB Novo mesto
  • Izzivaj - Uživaj2 [op. Izzivaj uživaj na kvadrat], projekt izvaja Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.
Iskalnik