Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus

Aktualne informacije in navodila najdete na spletni strani Koronavirus COVID-2019

Zdrava prehrana, redna telesna dejavnost in skrb za duševno zdravje so ključni dejavniki varovanja in krepitve zdravja. Prispevajo k boljšemu zdravju, večji kakovosti življenja in k vzdržnosti zdravstvenih sistemov. Med odraščanjem zagotavljajo optimalno rast in razvoj, izboljšujejo počutje in delovno storilnost pri odraslih, dolgoročno pa krepijo zdravje, povečujejo kakovost življenja in prispevajo k aktivnemu in zdravemu staranju.

Ohranjanje zdravih prehranjevalnih in gibalnih navad ter zdravega načina življenja v odraslosti predstavlja, zaradi vse hitrejšega načina življenja, poseben izziv za aktivni del populacije. Pri tem je pomembna tudi sprememba okolja, ko nezdrava ponudba hrane prevladuje nad zdravo in je oglaševanje hrane z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob zelo agresivno. Velika razpoložljivost raznovrstne ponudbe hrane ob pomanjkanju časa pomeni težjo izbiro, ki zahteva dobro osveščenega potrošnika. Hiter tempo življenja pomeni stres, istočasno pa ob vedno več vsakodnevnega sedenja vpliva na nezadostno količino vsakodnevne telesne dejavnosti. Posledica nezdravega življenjskega sloga je načeto zdravje, tako telesno kot lahko tudi duševno zdravje.  

Ob problemu čezmerne telesne mase in debelosti zaradi nezdravega prehranjevanja, nezadostne telesne dejavnosti in zasedenosti med aktivnim prebivalstvom, se med starejšimi odraslimi in bolniki kaže pogosta podhranjenost in krhkost. Ti posledično pomenita večje število hospitalizacij in obiskov drugih ustanov za starejše ter manj učinkovito zdravljenje in slabe izide zdravljenja različnih zdravstvenih težav. Starajočo se populacijo je potrebno spodbujati in ji nuditi možnost, da ohranja svoje zdravje in ostaja zdrava in krepka tudi v starosti.

V Sloveniji na osnovi podatkov in z namenom opolnomočenja posameznika v vseh življenjskih obdobjih želimo s ključnimi mehanizmi posamezniku olajšati odločitev in izbiro za  zdravo življenje. S tem namenom izvajamo različne več letne nacionalne programe. Na področju prehrane in telesne dejavnosti je to Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, na področju duševnega zdravja pa Nacionalni program o duševnem zdravju. 

Naše vodilo pri oblikovanju politik je, da mora biti zdrav življenjski slog dostopen in dosegljiv ne glede na družbeno-ekonomski status, spol ali starost. Na našteto je mogoče vplivati le z medsektorskim pristopom in povezanim celostnim delovanjem na različnih področjih, zato nacionalne programe sprejema Vlada RS. 

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti

Ministrstvo za zdravje je, v sodelovanju z ostalimi pristojnimi ministrstvi in državnimi organi, strokovnjaki ter nevladnimi organizacijami, oblikovali Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje za obdobje med leti 2015 in 2025.

Nacionalni program je strateški in celovit okvir, s katerim se želi izboljšati prehranske navade ter povečati telesno dejavnost med prebivalci Slovenije od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. Opredeljene ima konkretne in merljive cilje, s katerimi želimo zaustaviti in obrniti trend naraščanja telesne teže prebivalcev, vplivati na manjšo pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, posledično na vzdržnost zdravstvenega sistema ter vplivati na zmanjšanje razlik v zdravju prebivalcev. Za usklajeno delovanje in izvajanje nacionalnega programa skrbi medresorska delovna skupina.

Konkretne aktivnosti, s katerimi bo dosežena operacionalizacija ukrepov, njihovi nosilci in tudi potrebna finančna sredstva, pa so opredeljene v periodičnih izvedbenih načrtih.

Resolucija o nacionalnem programu o duševnem zdravju

Dobro duševno zdravje je temelj zdravja nasploh ter posledično socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja ljudi. Duševne motnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme.

Zaradi velike razširjenosti težav duševnega zdravja to področje postaja vse bolj aktualno tako v evropskem kot v svetovnem merilu. Izboljšanje duševnega zdravja je eden od strateških ciljev politik EU, ki mu je v zadnjih nekaj letih namenjeno veliko pozornosti in političnih aktivnosti v EU ter v posameznih državah članicah. Učinkoviti ukrepi in pristopi na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja so namreč ključni za napredek družbe in gospodarsko rast, saj lahko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost.

V Sloveniji so velike razlike v dostopnosti do storitev na področju duševnega zdravja, poleg tega pa so zanjo značilne precejšnje socialno-ekonomske in demografske razlike znotraj posameznih geografskih območij. Med posameznimi regijami glede na prisotne socialno-ekonomske dejavnike obstajajo različno velika tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju. Poleg prehodnih duševnih stisk, ki pestijo odraslo populacijo, ter stresnih, anksioznih in depresivnih motenj pri odraslih ter demence pri starejših sta v Sloveniji v ospredju javnozdravstvena problema – škodljiva raba alkohola in samomor.

Duševno zdravje ni samo stvar zdravstvenega sektorja, ampak tudi številnih drugih sektorjev in politik. Duševno zdravje je nacionalni kapital in ga je kot takšnega treba izboljšati z združenimi napori celotne skupnosti, vseh sektorjev, vključujoč uporabnike, njihova združenja in skupine svojcev. Oblikuje se tudi v družinah, šolah in na delovnih mestih ter je rezultat tega, kako obravnavamo sebe in kako nas obravnavajo drugi.

Na ministrstvu za zdravje smo pripravili Resolucijo o nacionalnem programu o duševnem zdravju. Načelo duševnega zdravja v vseh politikah poudarja vpliv javnih politik na determinante duševnega zdravja, teži k zmanjšanju neenakosti v duševnem zdravju, poudarja koristi promocije duševnega zdravja na različnih področjih in odgovornost oblikovalcev politik za vplive na duševno zdravje.

Iskalnik