Za obvladovanje naraščajoče debelosti med prebivalstvom in pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni je poleg zdravega prehranjevanja nujno opozarjati tudi na zadostno vsakodnevno telesno dejavnost ljudi v vseh starostnih skupinah. Osnova za aktivnosti in ukrepe na področju telesne dejavnosti za zdravje je v Sloveniji Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija.

Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 - 2025 - Dober tek Slovenija

Z Nacionalnim programom Dober tek, Slovenija  želimo izboljšati prehranske navade in povečati telesno dejavnost med prebivalci Slovenije od najzgodnejšega obdobja življenja do pozne starosti. Opredeljene ima konkretne in merljive cilje, s katerimi želimo zaustaviti in obrniti trend naraščanja telesne teže prebivalcev, vplivati na manjšo pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni in posledično na vzdržnost zdravstvenega sistema. Vodilo nacionalnega programa je vseživljenjski pristop, s katerim želimo opolnomočiti posameznike v vseh življenjskih obdobjih in oblikovati pogoje, ki jim bodo omogočili zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost. Možnost oblikovati zdrav življenjski slog mora biti dana vsakomur, ne glede na njihov družbeno-ekonomski status, spol ali starost.

Cilji na področju telesne dejavnosti

Za usklajeno delovanje in izvajanje nacionalnega programa bo skrbela medresorska delovna skupina. Konkretne aktivnosti za operacionalizacijo ukrepov, njihovi nosilci in tudi potrebna finančna sredstva so opredeljeni v periodičnih izvedbenih načrtih, ki so dosegljivi na portalu Dober tek Slovenija

Z izvajanjem nacionalnega programa 2015–2025 želimo doseči strateške cilje za področje telesne dejavnosti:

• zmanjšati delež prebivalcev, ki so telesno nedejavni;
• zmanjšati delež  funkcionalno manj zmožnih starejših ter bolnikov;  

Nacionalni program Dober tek Slovenija opredeljuje tudi specifične cilje in ukrepe: 

• spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev v vseh starostnih skupinah,
• spodbujanje ponudbe za zdravo izbiro v gostinstvu in turizmu v povezavi s turistično ponudbo v lokalnih okoljih s ciljem, da Republika Slovenija postane prepoznavna po odlični, zeleni, aktivni in zdravi ponudbi,
• informiranje in ozaveščanje vseh deležnikov, vključno z javnozdravstvenimi kampanjami,
• krepitev vloge zdravstvenega sektorja pri obvladovanju debelosti, preprečevanju podhranjenosti in spodbujanju telesne dejavnosti s ciljem zmanjševanja kroničnih bolezni,
• izobraževanje in raziskovanje na področju telesne dejavnosti za zdravje.

Medresorsko sodelovanje

Zdravo telesno dejavnost spodbujamo tudi v sodelovanju z drugimi resorji:

Evropski teden športa, ki poteka od 23. do 30. septembra, je pobuda Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti v Evropi. Nosilec kampanje Olimpijski komite Slovenije, v njej pa sodelujemo ministrstva, Nacionalni inštitut za javno zdravje z mrežo centrov za krepitev zdravja, Fakulteta za šport, športna društva in druge nevladne organizacije ter lokalne skupnosti. Predstavitev Evropskega tedna športa.

Evropski teden mobilnosti je tradicionalna evropska pobuda, ki lokalne skupnosti spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. Aktivnosti potekajo vse leto, vrhunec dogajanja pa je med 16. in 22. septembrom, ko se Evropski teden mobilnosti zaključi z Dnevom brez avtomobila. Predstavitev Evropskega tedna mobilnosti.

Sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo

Slovenija sodeluje v Evropski mreži HEPA (angleško Health Enhancing Physical Activity), ki sodi pod okrilje Svetovne zdravstvene organizacije. Namen te mreže je okrepiti in podpreti prizadevanja in aktivnosti, ki lahko povečajo mednarodno sodelovanje in izboljšajo pogoje za zdrav življenjski slog predvsem na področju telesne dejavnosti za zdravje. 

Cilji evropske HEPA mreže so:

• prispevati k razvoju in implementaciji HEPA politik in strategij v Evropi;
• razvijati, podpirati in razširjati učinkovite strategije, programe, pristope in primere dobre prakse telesne dejavnosti za zdravje;
• podpirati in spodbujati razvoj medsektorskih pristopov pri promociji telesne dejavnosti za zdravje.

Stanje na področju gibalnih navad v Sloveniji

V Sloveniji se je število debelih ljudi v zadnjih tridesetih letih podvojilo. Telesno maso, večjo od priporočene, ima več kot dve tretjini moških in slaba polovica žensk. Izziv predstavlja tudi porast debelosti pri otrocih in mladostnikih v zadnjem tridesetletju. Delež gibalno nizko učinkovitih in gibalno neučinkovitih ter debelih otrok je do leta 2011 naraščal, po  letu 2011 pa se je trend obrnil v pozitivno smer, vse do leta 2020 in 2021, ko se po podatkih športnovzgojnega kartona soočamo z negativnimi trendi prav pri otrocih.  

Telesna masa v zadnjem obdobju narašča tudi v skupini mladih žensk v rodni dobi, zato je zelo pomembno spodbuditi aktivno skupno preživljanje prostega časa celotne družine.

Stanje gibalnih navad  je slabše pri vseh starostnih skupinah z nižjim socialno-ekonomskim statusom, medtem ko je opazen trend, da se osveščeni prebivalci gibljejo več.

• Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Sloveniji (NIJZ) 
• Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018 (NIJZ)
• Posebna izdaja Evrobarometra o športu in telesni dejavnosti (2018) 
• Active kids global aliance - Poročilo o dostopnosti telesne dejavnosti za otroke in mlade v Sloveniji
• SLOFIT /športno-vzgojni karton
• Raziskava o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA) 2020/2021

Projekti in programi nevladnih organizacij

Ministrstvo za zdravje v letih 2023 do 2025 podpira aktivnosti vladnega in nevladnega sektorja na področju telesne dejavnosti za zdravje: 

Programi telesne dejavnosti za zdravje

• Metoda 1000 gibov in ena pot do zdravja, Društvo Šola zdravja
• Zelene površine za aktiven življenjski slog, zdrava mesta in občine – Ven za zdravje 3, Urbanistični inštitut Republike Slovenije
• Aktivno v šolo in zdravo mesto,  IPoP - Inštitut za politike prostora
• Implementacija prehranskega načrtovanja in vadbe v bolnišnici (FIT in SIT), Univerzitetni klinični center Maribor
• Specialni Zdravko, Društvo za kulturo inkluzije