Podzemne jame

Naravne vrednote se opredelijo z eno ali več zvrstmi, glede na eno ali več lastnosti, ki opredeljujejo del narave za naravno vrednoto in so pogojene z značilnostmi naravnih pojavov in naravnih oblik. Podzemne jame so uvrščene med podzemeljske geomorfološke naravne vrednote, lahko pa tudi druge, npr. geomorfološke, geološke, hidrološke, zoološke in izjemoma tudi botanične. V jamah najdemo tudi zvrst mineral in fosil.

Naravne vrednote določi minister, pristojen za ohranjanje narave, s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Sloveniji imamo 21.502 naravnih vrednot, od teh je 16.236 jam.

Del jame sta jamski inventar in jamski živi svet. Jamski inventar so vse naravne tvorbe v jami, zlasti sigove (kapniške) tvorbe, minerali, kristali, oblike v blatu in ilovici ter reliefne oblike na stenah, stropu in tleh. Med inventar spadajo tudi paleontološki in arheološki ostanki oziroma kulturne plasti. Jamski živi svet so vse prosto živeče živali in prosto rastoče rastline, ki v jami stalno ali občasno živijo ali rastejo. Med njimi lahko najdemo netopirje, dvoživke (na primer močeril – človeška ribica), pajkovce, kobilice, hrošče, rake, polže in druge.

Odkrivanje in raziskovanje jam ter sporočanje podatkov

Odkrivanje in raziskovanje jam obsega odkrivanje novih jam ali delov jam, pridobivanje podatkov in vzorcev, merjenja vseh vrst, fotografiranje, filmanje in audio ter video snemanje za dokumentarne namene. Izvaja se v znanstveno – raziskovalne in športno – rekreativne namene.

Odkrivanje in raziskovanje jam ali delov jam lahko opravljajo za to usposobljene fizične osebe, ki so usposobljene za samostojno jamarsko delovanje. Usposobljenost osebe izkažejo s potrdili, da so usposobljene za samostojno jamarsko delovanje. O nameravanem vstopu v jamo morajo pravočasno obvestiti skrbnika jame, koncesionarja ali upravljavca zavarovanega območja.

Vsebino in potek usposabljanja ter preverjanja usposobljenosti določa Pravilnik o usposobljenosti za samostojno jamarsko delovanje. Usposabljanje za samostojno jamarsko delovanje izvajajo na podlagi javnega pooblastila organizacije, ki so za to posebej usposobljene in pooblaščene.

Preverjanje usposabljanja za samostojno jamarsko delovanje izvaja Jamarska zveza Slovenije.

Sporočanje podatkov o odkritju in raziskovanju podzemne jame ureja Pravilnik o sporočanju podatkov o podzemnih jamah, ki določa obliko in vsebino sporočenih podatkov. Fizične ali pravne osebe, ki odkrijejo del narave, za katerega domnevajo, da ima lastnosti jame ali dela jame, morajo svoje odkritje sporočiti Inštitutu za raziskovanje krasa Znanstveno raziskovalnega centra SAZU v čim krajšem času.

Varovanje podzemnih jam

Z naravnimi vrednotami, torej tudi podzemnimi jamami, nihče ne sme ravnati tako, da bi ogrozil njihov obstoj.

Jame so na podlagi strokovnega mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave s pravilnikom razvrščene v tri režime vstopa: zaprte jame in odprte jame z nadzorovanim ali prostim vstopom. V zaprtih jamah je naravno jamsko okolje tako ranljivo, da bi ga lahko poškodoval ali ogrozil vsak vstop oseb v jamo. V odprtih jamah z nadzorovanim vstopom je naravno jamsko okolje tako ranljivo, da bi ga lahko poškodoval ali ogrozil vsak nenadzorovan vstop oseb v jamo. Odprtih jam s prostim vstopom nenadzorovan vstop oseb v jamo ne more poškodovati, če je ta v skladu z varstvenim režimom po Zakonu o varstvu podzemnih jam (ZVPJ).

V odprte jame s prostim vstopom je dovoljen vstop vsakomur pod enakimi pogoji. V odprte jame z nadzorovanim vstopom je vstop dovoljen vsakomur, če je nadzorovan, registriran in se izvede v dovoljenem obsegu, kadar je le-ta predpisan. V zaprte jame pa je vstop prepovedan, razen v primeru znanstveno raziskovalnega in arheološkega dela, ki se lahko izvaja na podlagi dovoljenja ministrstva pristojnega za ohranjanje narave.

Naravna vrednota se sme ogledovati in obiskovati na način, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in izvajanja varstva. Zaradi naravovarstvene pomembnosti jam v Sloveniji, njihove ranljivosti in ogroženosti, so v njih številne dejavnosti prepovedane. Določene aktivnosti se lahko izjemoma dovolijo, če ni druge možnosti in ravnanje jami ne bo škodovalo. Za take primere je treba od ministrstva pridobiti dovoljenje za izjemna ravnanja ali soglasje v podzemnih jamah.

Za poseg v naravo na območju naravne vrednote, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba pridobiti tudi mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Pri posegih, za katere ni predpisanega gradbenega dovoljenja, je treba pridobiti naravovarstveno soglasje.  Ob najdbi minerala ali fosila mora najditelj začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in nemudoma obvestiti Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, pri čemer lahko uporabi obrazec. 

Ogledovanje odprtih jam lahko izvajajo jamski vodniki oziroma vodnice - osebe, usposobljene za vodenje obiskovalcev po jami in vpisane v register jamskih vodnikov. Usposobljenost za jamskega vodnika se dokazuje s potrdilom o opravljenem izpitu za jamskega vodnika, ki ga po uspešno končanem usposabljanju izda s strani ministrstva pooblaščena organizacija.

Obseg usposabljanja in potek preverjanja usposobljenosti za jamske vodnike določa Pravilnik o usposobljenosti za jamske vodnike za vodenje po odprtih jamah, ki so urejene za turistični obisk.

Skrbništvo jam

Skrbništvo jam je izvajanje posameznih nalog varstva redkih ali ogroženih jam ali tistih jam, ki po strokovnih merilih vrednotenja na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave izstopajo.

Jame, v katerih naj se izvaja skrbništvo, na podlagi strokovnega predloga Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), določi Minister, pristojen za ohranjanje narave. Predlog upošteva naravovarstveno vrednost in ogroženost posameznih jam. Ministrstvo je z Odredbo o skrbništvu podzemnih jam določilo 22 podzemnih jam, v katerih se kot ukrep varstva podzemnih jam izvaja skrbništvo.

Skrbnika jame na podlagi javnega natečaja izbere ministrstvo. Skrbniki pobirajo od obiskovalcev jame vstopnino, ki predstavlja nadomestilo za materialne stroške opravljanja skrbništva. Višino vstopnine potrdi ministrstvo na predlog skrbnika.

Koncesija za rabo naravnih vrednot

Vlada je določila pogoje za podelitev koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem. Na podlagi leta 2002 sprejete Uredbe o koncesiji za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem je na podlagi javnega razpisa sklenila trenutno veljavno 20-letno koncesijsko pogodbo s koncesionarjem POSTOJNSKA JAMA, turizem, gostinstvo in trgovina d.d..

Onesnaženost jam

Jame so bile v preteklosti velikokrat uporabljane kot kraj za odlaganje odpadkov. Ocenjeno je, da je v Sloveniji okoli 20 odstotkov vseh jam onesnaženih. Na onesnaženost jam najbolj vpliva število prebivalcev v okolici jame, oddaljenost jame od najbližjega objekta in od najbližje ceste, nadmorska višina vhoda v jamo in poškodovanost jame.

V obravnavanih jamah je po oceni skupno odloženih 22.935,3 m³ odpadkov, od tega 399,5 m³ v malo onesnaženih, 1.013,8 m³ v srednje ter 21.522,0 m³ v močno onesnaženih jamah. V povprečju je v posamezni onesnaženi jami odloženih 7,6 m³ odpadkov.

Mednarodni dan jam in krasa

Generalna konferenca UNESCO je leta 2025 v Samarkandu razglasila mednarodni dan jam in krasa, ki ga obeležujemo 13. septembra. Pobudo je predlagala Republika Slovenija na predlog Mednarodne speleološke zveze (UIS) s sedežem v Postojni, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Slovensko nacionalno komisijo za Unesco in Stalno delegacijo Republike Slovenije pri Unescu v Parizu.

Mednarodni dan je namenjen ozaveščanju, raziskovanju, izobraževanju in varstvu jam in krasa.

Podatki, študije in članki

Podatki

Interaktivni Atlas okolja  - grafični pregled (Agencija Republike Slovenije za okolje)

Naravovarstveni informacijski sistem (NarcIS) (Agencija Republike Slovenije za okolje)

Študije in članki

Šubic Tadeja: Od odkritja do naravne vrednote, Varstvo narave 31, 2019.

Tičar Jure: Onesnaženost kraških jam v izbranih slovenskih pokrajinah: preučitev vplivnih prostorskih dejavnikov ter načrt prednostne sanacije, doktorska disertacija, 2021.