Organiziranost v športu

Evropski model športa

Načela delovanja in organiziranosti športa v Republiki Sloveniji temeljijo na Evropskem modelu športa, ki izpostavlja evropske vrednote, preprečuje komercializacijo in temelji na načelih solidarnosti, vključevanja in pravičnosti.

Ključne značilnosti za večino organiziranega športa, ki temelji na vrednotah, v Evropi predstavljajo organizacijo športa na avtonomni, demokratični in teritorialni podlagi s piramidno strukturo, ki obsega vse ravni športa, od množičnega do poklicnega, ter zajema klubska in nacionalna moštvena tekmovanja in vključuje mehanizme za zagotavljanje finančne solidarnosti, pravičnosti in odprtosti na tekmovanjih.

Dobro upravljanje v športu je predpogoj za avtonomijo in samoregulacijo športnih organizacij in zvez v skladu z načeli demokracije, preglednosti, integritete, solidarnosti, enakosti spolov, odprtosti, odgovornosti in družbene odgovornosti. Pomembno je, da športne organizacije in zveze ohranjajo in po možnosti zvišajo svoje standarde dobrega upravljanja, tako da prisluhnejo športnikom in navijačem.

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o ključnih značilnostih evropskega modela športa.

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez

Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) je krovna športna organizacija, ki je del mednarodnega olimpijskega gibanja in povezuje nacionalne in občinske športne zveze ter druge športne organizacije. Organizirana je v skladu z zakonom, ki ureja društva.

Več o delovanju Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez.

Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite

Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (ŠIS-SPK) je krovna športna organizacija, ki je del mednarodnega paraolimpijskega gibanja in povezuje nacionalne invalidske organizacije na področju športa invalidov v Republiki Sloveniji.

Več o delovanju Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja.

Nacionalne panožne športne zveze

Nacionalna panožna športna zveza (NPŠZ) je zveza društev, registrirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, ki je včlanjena v OKS-ZŠZ ali mednarodno panožno športno zvezo, ki je del mednarodnega olimpijskega gibanja. NPŠZ so nosilci uradnih tekmovalnih sistemov v Republiki Sloveniji in skrbijo za strokovna usposabljanja v svojih športnih panogah.

Seznam nacionalnih športnih zvez.

Nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa

Skladno z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026-2035 se cilji, kazalniki in ukrepi organiziranosti v športu in s tem povezanega delovanja izvajalcev športnih programov nanašajo tudi na spodbujevanje športnih organizacij k pridobitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa.

Nevladne organizacije (NVO) so organizacije, ki jih lahko na lastno pobudo ustanovi vsak izmed nas. NVO v vseh pogledih delujejo neodvisno od države in drugih subjektov in imajo nekaj temeljnih značilnosti. So nepridobitne, neprofitne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti neko obliko pravne osebe. Ne smejo pa biti organizirane kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica.

Pravnim osebam (društvom, zavodom in ustanovam) s sedežem v Republiki Sloveniji se lahko podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa, če delovanje in namen ustanovitve ter delovanja na tem področju presega interese članov.

NVO lahko pridobi status NVO v javnem interesu na področju športa, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa Zakon o nevladnih organizacijah in ki jih za področje športa podrobneje opredeljuje Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, raziskovalne dejavnosti in športa.

Postopek za pridobitev statusa NVO v javnem interesu na področju športa se začne z oddajo vloge Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Na podlagi preučitve vloge ministrstvo izda odločbo. Podrobnejši postopek za pridobitev statusa je opisan v spodnji storitvi.

Zavod za šport Republike Slovenije Planica

Skladno z Zakonom o športu lahko država za opravljanje strokovnega, organizacijskega, tehničnega, administrativnega in drugega dela na področju športa ustanovi javne zavode za šport.

S Sklepom Vlade Republike Slovenije je bil v letu 2009 ustanovljen javni zavod, Zavod za šport Republike Slovenije Planica, ki na podlagi Zakona o Nordijskem centru Planica upravlja in vzdržuje Nordijski center Planica ter skrbi za njegov razvoj. Poleg tega kot javno službo izvaja naslednje dejavnosti:

• zagotavljanje pogojev za trening v smučarskih skokih, smučarskih poletih, teku na smučeh in nordijski kombinaciji v vseh letnih časih,
• zagotavljanje pogojev za bazične priprave športnikov,
• zagotavljanje pogojev za tekmovanja na najvišji ravni (svetovna prvenstva, svetovni pokal in primerljiva tekmovanja),
• razvijanje usmeritev za potrebe razvoja smučarskih poletov,
• vzgojno-izobraževalno delo na področju šolstva in športa,
• zagotavljanje nastanitvenih kapacitet za šolo v naravi in športne organizacije po neprofitni ceni,
• znanstvenoraziskovalno delo na področju smučarskih skokov, smučarskih poletov, teka na smučeh, nordijske kombinacije in višinskih priprav.

Več o delovanju Zavoda za šport Republike Slovenije Planica. 

Strokovni svet Republike Slovenije za šport

Za odločanje o strokovnih zadevah in strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev je Vlada Republike Slovenije ustanovila Strokovni svet Republike Slovenije za šport.

Strokovni svet Republike Slovenije za šport opravlja sledeče naloge:

• določa podrobnejše pogoje in kriterije za registracijo in razvrstitev v naziv kategoriziranega športnika,
• določa, katera nacionalna panožna športna zveza ima za posamezno športno panogo pooblastilo za pripravo, spremljanje in izvajanje programa usposabljanja na podlagi Zakona o športu,
• daje mnenje k predlogu za kandidaturo za organizacijo velike mednarodne prireditve,
• daje mnenje k predlogu zakona in drugih predpisov, ki urejajo in posegajo na področje športa,
• daje strokovna mnenja na področju športa,
• seznani se s poročilom o izvajanju nacionalnega programa in
• seznani se s poročilom inšpektorata, pristojnega za področje športa.

Več o delovanju Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport.

Varuh športnikovih pravic

Šport lahko z napačnimi pristopi pripelje do nehumanega dela s športniki kot so na primer nastopi kljub poškodbam, pretreniranost, neprimerne metode treninga pri mladih tekmovalcih, siljenje ali napeljevanje na nepošteno športno udejstvovanje, telesno nasilje nad športniki pri treningu ali tekmovanju, poniževanja ali žalitve, spolno izkoriščanje, in podobno.

Vsak športnik in strokovni delavec v športu je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki jih opredeljujeta Splošna konvencija o človekovih pravicah in Konvencija o otrokovih pravicah.

Zakon o športu podaja institucionalno zaščito pravic športnikov in strokovnih delavcev v športu z varuhom športnikovih pravic.

Skladno z Zakonom o športu varuh športnikovih pravic skrbi za pravice športnikov in strokovnih delavcev v športu, obravnava pritožbe, pripombe, predloge in pobude športnikov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov, strokovnih delavcev v športu, izvajalcev športnih programov, lahko pa tudi državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, objavlja primere dobrih in slabih praks v športu na spletni strani varuha športnikovih pravic in o tem obvešča javnost, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Več o delovanju Varuha športnikovih pravic.