Skoči do osrednje vsebine

Radioaktivnost v okolju, ki je nastala kot posledica človekove dejavnosti, mora biti nadzorovana. Doza sevanja, ki jo povzroča človeku ionizirajoče sevanje iz radioaktivnih snovi, pa je v skladu s predpisi omejena. Ionizirajoče sevanje, ki ga oddajajo naravni in umetni radionuklidi, zadeva ob snovi, ki obkrožajo vir.

Sevanje se v snoveh lahko absorbira, tako preko ionizacije ali vzbujanja atomov predaja svojo energijo obsevani snovi. Pravimo, da je neko telo prejelo določeno dozo sevanja. Radioaktivne snovi v okolju obsevajo človeka neposredno, poleg tega pa prehajajo v človekovo telo preko vdihavanja zraka in zauživanja vode in hrane.

Te doze ne moremo neposredno meriti, lahko pa jo računsko ocenimo iz podatkov o radioaktivnosti okolja. Podatke o radioaktivnosti okolja nam zagotavljajo programi nadzora radioaktivnosti.

Program nadzora radioaktivnosti

Nadzor radioaktivnosti v okolju, torej monitoring radioaktivnosti, se je začel v zahodno evropskih državah že sredi obdobja intenzivnih jedrskih zračnih poskusov, na ozemlju Slovenije pa je bil redno uveden z letom 1961.

Monitoring radioaktivnosti v okolju ni namenjen meritvam naravne radioaktivnosti, temveč le nadzoru tiste radioaktivnosti, ki se je v preteklosti razširjala zaradi jedrskih poskusov in jedrskih nesreč. Merijo se pomembni globalno razpršeni radionuklidi ali pa pomembni radionuklidi, ki jih lokalno izpuščajo v okolje jedrski ali sevalni objekti.

Obseg monitoringa radioaktivnosti

Monitoring radioaktivnosti obsega v splošnem meritve radioaktivnih izpustov iz jedrskih in sevalnih objektov ter meritve radioaktivnosti v življenjskem okolju. Program okoljskega nadzora obsega meritve radioaktivnosti zraka, zemlje, padavin in površinskih vod, ter pitne vode, hrane in krme.

V programu nadzora okolja so za vsako vrsto vzorcev določena mesta za vzorčenje, način in pogostost vzorčenja, metoda merjenja, radionuklidi, ki se določajo, in pogostost merjenja.

Program nadzora splošne radioaktivnosti na širšem ozemlju Slovenije pokriva značilna območja v državi, ki se med seboj razlikujejo glede na stopnjo kontaminacije z dolgoživima radionuklidoma cezija Cs-137 in stroncija Sr-90 (osrednje slovensko, alpsko in panonsko območje). Program nadzora okolja jedrskih in sevalnih objektov je geografsko omejen do največ nekaj kilometrov od posameznega objekta. Vsebinsko pa je program prilagojen glede vrste radionuklidov, načine sproščanja v okolje, na prenosne poti radionuklidov in pomembnost glede na stopnjo izpostavljenosti prebivalcev sevanju.

Namen monitoringa radioaktivnosti

Nadzor radioaktivnosti v okolju omogoča tekoče spremljanje obstoječe radioaktivnosti v okolju in ugotavljanje stopnje radioaktivne kontaminacije ter oceno izpostavljenosti prebivalstva zaradi radioaktivne kontaminacije okolja.

Radioaktivna kontaminacija v okolju se s časom spreminja, zato je potrebno spremljati trende radioaktivnosti v okolju. Po eni strani se stopnja obstoječe kontaminacije zmanjšuje glede na radioaktivni razpad, prodiranje radionuklidov v globlje plasti tal, odplavljanjem s površin, itd. Po drugi strani pa se radioaktivna kontaminacija zaradi morebitnih novih dogodkov (kot sta bila na primer stalitev vira Cs-137 v Španiji leta 1998 in izpust I-131 iz jedrske elektrarne Paks na Madžarskem 2003) lahko začasno poveča.

Monitoring radioaktivnosti, še posebej tisti del programa, ki pokriva sprotno merjenje dozne hitrosti v mreži po celotnem ozemlju države in v realnem času, nam omogoča pravočasno zaznavo povečane radioaktivnosti ali povečanega sevanja v okolju.

Podatki o radioaktivnosti v okolju omogočajo oceno doze prebivalstva

Poleg ocene o stanju in stopnji radioaktivnosti v okolju, se podatki, ki jih zagotavlja izvajanje monitoringa radioaktivnosti, uporabijo tudi za oceno izpostavljenosti prebivalstva. Običajno se ocenjuje doza za odraslega posameznika, ki je del najbolj izpostavljene skupine prebivalstva, živečega v okolici objekta, ki izpušča radioaktivne snovi v okolje.

Iz podatkov o koncentracijah radionuklidov v zraku se najprej določi letni vnos v telo, nato pa se računsko oceni prejeta doza zaradi vdihavanja. Podobno se oceni prejeta doza zaradi radionuklidov v pitni vodi. Preko podatkov o vsebnosti radionuklidov v hrani in o letni porabi posameznih prehranskih sestavin se določi doza zaradi zauživanja (ingestije). Iz podatkov o ravneh sevanja v okolju se določi doza od zunanjega sevanja. Celokupno efektivno dozo na posameznika iz prebivalstva dobimo, če vse navedene dozne prispevke seštejemo. Končna vsota ne sme presegati s predpisi določene mejne vrednosti letne doze ali od upravnega organa odobrene letne dozne ograde.

Vloga Uprave za jedrsko varnost pri zagotavljanju nadzora radioaktivnosti v okolju

Pristojni upravni organ za nadzor radioaktivnosti v okolju je Uprava za jedrsko varnost, ki pripravlja predpise o monitoringu radioaktivnosti, določa program nacionalnega monitoringa in odobri program nadzora v okolici jedrskih in sevalnih objektov, izdaja tudi pooblastila strokovnim in raziskovalnim organizacijam za izvajanje monitoringa radioaktivnosti, potrjuje tudi program nadzora izpustov, tekoče spremlja radioaktivne izpuste iz jedrskih in sevalnih objektov, poroča o radioaktivnosti in sevanju v okolju Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije ter z letnimi poročili obvešča javnost. Podatke o meritvah radioaktivnosti redno posreduje tudi v evropski center v Ispri v Italiji in v sosednje države.

Iskalnik