Stalna mreža za nadzor radioaktivnosti
Nacionalna mreža meritev radioaktivnosti
Program nadzora v okviru nacionalne mreže meritev radioaktivnosti je podrobno podan v 5. poglavju poročila Uprave za varstvo pred sevanji o obsevanosti prebivalcev Slovenije. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji vsako leto zagotavlja izdelavo Poročila o obsevanosti prebivalcev Slovenije. V poročilu so zbrani, analizirani in komentirani rezultati meritev radioaktivnosti v vzorcih biosfere, kakor tudi v posameznih členih prehrambne verige. Upoštevani so rezultati različnih monitoringov, ki se izvajajo v Sloveniji pod okriljem Ministrstva za zdravje in Ministrstva za okolje in prostor, na podlagi katerih so ocenjene doze zaradi radioaktivnega onesnaženja za razne skupine prebivalcev. V programu nacionalne mreže je navedena vrsta vzorca in vrsta meritve, vzorčevalna mesta, pogostost meritev in letno število vzorcev. Meri se radioaktivnost zraka, zemlje, padavin, površinskih vod (reke in morje), pitne vode, hrane, krme in pelet.
Nadzorujejo se naslednji radionuklidi: Cs-137, Sr-90 in H-3 (samo v vodah). Sočasno se določajo v vzorcih tudi naravni radionuklidi: U-238, Ra-226, Pb-210, Th-228 in Ra-228 ter K-40 in Be-7. Ovrednotenje rezultatov in skrajšana vsebina nadzora je podana v vsakoletnih poročilih Uprave za jedrsko varnost.
Obseg monitoringa je zastavljen tako, da pokriva predvsem osrednje območje države ter območja, ki so bila v preteklosti najbolj kontaminirana. Poudarek je tudi na tistih regijah, ki so pomembne za pridelavo hrane. Vzorčevalna mesta so v splošnem stalna, le pri pitni vodi, hrani in krmi se od leta do leta spreminjajo, da periodično zajamejo vsa področja Slovenije. Karta z vzorčevalnimi točkami za posamezno leto je podana v poročilu o obsevanosti prebivalcev Slovenije Uprave za jedrsko varnost. Posebej je podana karta meritev doze zunanjega sevanja.
Obratovalni monitoring radioaktivnosti
Vsak od nadzorovanih objektov (NEK, TRIGA, CSRAO, RUŽV) ima svoj specifični program nadzora. Splošni elementi programa so vsem objektom skupni, medtem ko se preiskovani radionuklidi, število meritev posameznih vzorcev ter njihova pogostost bistveno razlikujejo med seboj. Obseg obratovalnega monitoringa je odvisen tudi od vrste radionuklidov, njihovih izpuščenih aktivnosti ter od pomembnosti prenosnih poti razširjanja radionuklidov v okolje.
Podrobnejši pregled posameznih programov obratovalnega monitoringa je podan v letnih poročilih za posamezne objekte: NEK, RUŽV, reaktor TRIGA in CSRAO. Program nadzora vključuje tudi nabor preiskovanih radionuklidov za posamezni objekt.
Najobsežnejši monitoring radioaktivnosti v Sloveniji zagotavlja jedrska elektrarna v Krškem (NEK), ki mu po obsegu sledi monitoring nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu (RUŽV). Program monitoringa radioaktivnosti raziskovalnega reaktorja na Brinju (TRIGA) in prehodnega skladišča radioaktivnih odpadkov na Brinju (CSRAO) sta po obsegu bistveno manjša. Skrajšani pregled programov monitoringa radioaktivnosti je za vsak objekt podan v letnih poročilih Uprave za jedrsko varnost. Lokalna območja nadzora so podana na kartah, prikazanih v letnih poročilih jedrskih in sevalnih objektov: NEK, RUŽV, reaktor TRIGA in CSRAO.
Pooblaščeni izvajalci meritev
Meritve radioaktivnih izpustov v okolje izvajajo obratovalci objektov sami, bodisi s kontinuiranimi merilniki izpustov, bodisi z laboratorijskimi meritvami periodično vzetih vzorcev. Pri tem lahko po pooblastilu Uprave za jedrsko varnost sodelujejo tudi zunanji pooblaščeni izvajalci.
Meritve radioaktivnosti v okolju izvajajo izključno zunanji pooblaščeni izvajalci. Pooblastilo Uprave za jedrsko varnost dobijo pod pogojem, da imajo merilne laboratorije z akreditiranimi metodami, zadostne strokovne reference ter zadostne kadrovske kapacitete.
Pooblaščeni izvajalci meritev opravljajo vzorčevanje, izvajajo analitske metode ter ovrednotijo meritve radioaktivnosti tako glede stopnje kontaminacije in njenih trendov kot glede na izpostavljenost prebivalstva (ocenijo doze).