Skoči do osrednje vsebine

Ukrepi za zajezitev širjenja okužb

Zaradi umirjanja epidemije se ukrepi za zajezitev širjenja okužb postopoma sproščajo, niso pa še v celoti odpravljeni.

Tako je treba pri medsebojnih stikih posameznikov ravnati kar najbolj odgovorno, da zaščitimo tako sebe kot najbližje in najranljivejše skupine posameznikov med nami. Še vedno so namreč še posebno ogroženi kronični bolniki, ljudje z oslabelim imunskim sistemom in posamezniki s pridruženimi boleznimi, ki imajo lahko zaradi okužbe s koronavirusom najhujše posledice. Omejevanje medsebojnih stikov in priporočeno gibanje po javnem prostoru z doslednim upoštevanjem zadostne telesne odmaknjenosti med ljudmi tako še vedno ostajata med ključnimi varovalnimi ukrepi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju tveganja za okužbo. Enako velja za izvajanje vseh športnorekreativnih storitev na prostem, v športnih objektih na prostem in na površinah za šport v naravi. 

Pri opravljanju vseh dejavnosti se morajo upoštevati vsa priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom.

Prepovedana so vsa množičnejša zbiranja na javnih mestih

Gibanje posameznikov na območju Republike Slovenije ni omejeno, vendar se vsem svetuje, da pri tem dosledno upoštevajo vse potrebne zaščitne ukrepe.

Od 20. marca velja začasna prepoved vseh množičnejših zbiranj ljudi na javnih shodih in javnih prireditvah ter drugih dogodkih na javnih krajih v Sloveniji. Izjemoma je dovoljeno zgolj druženje posameznih skupin z do največ 200 ljudmi hkrati na istem mestu, vendar le, če lahko ti pri tem zagotovijo zadostno medsebojno razdaljo, kar dopušča vladni odlok. Podobno velja tudi za druženje v določenih javnih ustanovah, kot so gledališča in kinodvorane, kjer so obiski posameznih prireditev dovoljeni do največ 50 osebam hkrati, pod pogojem, da ti upoštevajo zadostno varnostno razdaljo in ostale zaščitne ukrepe. 

Obenem znova obratujejo nastanitveni objekti z več kot 30 sobami, prav tako bodo gostom na voljo nastanitveni objekti za potrebe zdraviliškega zdravljenja, središča za velnes in fitnes, bazeni ter vodne dejavnosti. Še naprej pa do nadaljnjega ostajajo zaprte diskoteke in nočni klubi, prav tako ob nedeljah in praznikih ostajajo zaprte trgovine, razen bencinskih servisov in lekarn, ki so lahko odprti.

Prepovedana je tudi prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih.

Postopoma se sproščajo ukrepi v šolah in vrtcih

Šole in vrtci so, potem ko so morali 16. marca zaradi naglega širjenja okužb po državi začasno prekiniti svoj vzgojno-izobraževalni proces, ob preklicu epidemije 18. maja znova začeli delovati v spremenjenem oziroma prilagojenem obsegu, zato da bi omogočali in ohranjali čim bolj varne socialne stike med otroki.

Postopoma se sproščajo ukrepi, s čimer se osnovnošolci znova vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces neposredno v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

V šolske klopi so se tako vrnili učenci prve triade osnovne šole, dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, učenci šol s prilagojenim programom, zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javnih in zasebnih glasbenih šol, prav tako delujejo dijaški domovi in organizacije za izobraževanje odraslih. 25. maja so se v šolske klopi vrnili še učenci devetega razreda in tisti učenci od četrtega do osmega razreda ter dijaki nižjih letnikov, ki imajo učne težave, težko dosegajo standarde znanja ali doma nimajo ustrezne tehnične opreme. 

Od 3. junija naprej ne velja več začasna prepoved zbiranja posameznikov v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom. V osnovne šole so se namreč vrnili tudi že četrtošolci in petošolci3. junija pa se jim pridružujejo še vsi ostali. Srednješolci se v šolo v tem šolskem letu ne bodo več vrnili, razen dijakov zaključnih letnikov, ki opravljajo maturo ali zaključni izpit, ter dijakov od prvega do tretjega letnika, ki jim šola organizira dodatno učno pomoč ali pridobivanje praktičnega znanja in veščin. Drugi dijaki bodo letošnje šolsko leto končali na daljavo.

Obenem sta dovoljeni tudi prostočasna športna vzgoja ter uporaba športnih objektov in površin v naravi v okviru vrtcev in šol.

Pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je že ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa vodstvom osnovnih in srednjih šol poslalo priporočila za izvajanje izobraževanja na daljavo in navodila za varstvo otrok. Za vsa morebitna vprašanja o zaščitnih ukrepih, ki lahko pripomorejo k zajezitvi širjenja virusa, pa so pristojni na ministrstvu ravnateljem, učiteljem, staršem in otrokom na voljo tudi po elektronski pošti.

Dosledno je treba paziti na to, da v vrtec in šolo prihajajo le zdravi otroci in zaposleni. Starši zato podpišejo izjavo, da otrok v zadnjih 14 dneh:

  • ni imel katerega koli od znakov, kot so povišana telesna temperatura, kašelj, glavobol, slabo počutje, boleče žrelo, nahod, težko dihanje (občutek pomanjkanja zraka) ali driska, oziroma da je bil v tem obdobju zdrav;
  • ni bil v stiku z osebo, pozitivno na COVID-19.

Pravila, ki veljajo v vrtcih

  • Redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo.
  • V primeru, da voda in milo nista dostopna, si roke razkužimo z namenskim razkužilom za roke.
  • Vsebnost alkohola v razkužilu za roke naj bo 60 do 80 %. Razkužilo za roke je
    namenjeno samo zunanji uporabi. Sredstva za čiščenje/razkuževanje površin niso namenjena čiščenju/razkuževanju kože.
  • Umivanje ali razkuževanje rok je potrebno pred jedjo, po jedi, po prihodu iz stranišča, ali pred in po menjavi plenic, po prihodu iz sprehoda oziroma igranja zunaj, po vsakem prijemanju kljuk, denimo ob vstopanju v igralnice, po dotikanju ograje ali po dotikanju drugih površin.
  • Ne dotikajmo se obraza (oči, nosu in ust) z nečistimi/neumitimi rokami.
  • Upoštevajmo zadostno medosebno razdaljo, vsaj 1,5 oziroma 2 metra.
  • Upoštevanje pravilne higiene kašlja (preden zakašljamo/kihnemo, si pokrijemo usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljamo/kihnemo v zgornji del rokava). Papirnat robček po vsaki uporabi odvržemo med odpadke in si nato umijemo roke z milom ter vodo.
  • Zaprte prostore pred prihodom otrok in po njihovem odhodu ter večkrat dnevno temeljito prezračimo (na stežaj odprta okna).
  • V vrtec naj vstopajo samo otroci in zaposleni, starši, ki naj upoštevajo vse potrebne ukrepe, ostali le po potrebi po predhodni najavi in naj upoštevajo vse potrebne ukrepe (nošenje obrazne maske, higiena rok, kašlja).
  • Morebitne govorilne ure in pridobivanje informacij naj starši opravijo po telefonu ali preko računalniške povezave.
  • Tudi pri vseh sestankih prednostno svetujemo organizacijo video sestankov.
  • Če je mogoče, ne uporabljamo javnega prevoza.
  • Uporaba mask v zaprtih prostorih v skladu s priporočili.

Pravila, ki veljajo v šolah

  • Redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo.
  • V primeru, da voda in milo nista dostopna, si roke razkužimo z namenskim razkužilom za roke.
  • Vsebnost alkohola (etanol, izopropanol) v razkužilu za roke naj bo 60 do 80 %.
  • Razkužilo za roke je namenjeno samo zunanji uporabi.
  • Sredstva za čiščenje/razkuževanje površin niso namenjena čiščenju/razkuževanju kože.
  • Umivanje ali razkuževanje rok je obvezno po vsakem prijemanju kljuk (npr. vstopanje v ali izstopanje iz učilnice, pri odhodu na stranišče ali prihodu iz stranišča), ograje stopnišča ali po dotikanju drugih površin.
  • Ne dotikajmo se obraza (oči, nosu in ust) z nečistimi/neumitimi rokami.
  • Upoštevajmo zadostno medosebno razdaljo, vsaj 1,5 oziroma 2 metra.
  • Odsvetujemo zbiranja v skupinah, na celotnem območju šole, razen v matični učilnici.
  • Upoštevanje pravilne higiene kašlja (preden zakašljamo/kihnemo, si pokrijemo usta in nos s papirnatim robčkom ali zakašljamo/kihnemo v zgornji del rokava). Papirnat robček po vsaki uporabi odvržemo med odpadke in si nato umijemo roke z milom ter vodo.
  • Zaprte prostore večkrat dnevno temeljito prezračimo, priporočamo po vsaki uri (na stežaj odprta okna). V šolski objekt naj vstopajo samo učenci in zaposleni, ostali le po potrebi po predhodni najavi in naj upoštevajo vse potrebne ukrepe (nošenje obrazne maske, higiena rok, kašlja).
  • Morebitne govorilne ure in pridobivanje informacij naj starši opravijo po telefonu ali preko računalniške povezave.
  • Tudi pri vseh sestankih prednostno svetujemo organizacijo video sestankov.
  • Organiziranje vsakršnih dogodkov oziroma udeležba na njih (denimo koncerti, proslave, razstave, literarni večeri) je odsvetovana. Dopustni so le dogodki, kjer so udeleženci le učenci iz istega razreda brez zunanjih udeležencev.

Dolžnost za zagotavljanje varnega delovnega okolja

Ker še obstaja možnost okužbe med prebivalci v Sloveniji, so tudi vsi delodajalci dolžni svojim zaposlenim zagotavljati varno delovno okolje. Poskrbeti morajo za varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela, delovno mesto ali kraj, kjer zaposleni opravlja delovne naloge.

Če zaposlenemu ne morejo zagotoviti varnosti na delovnem mestu in bi bilo zaradi izjemnih okoliščin, razmer ob morebitnem ponovnem naglem širjenju okuženosti med prebivalci ogroženo življenje ljudi, njihovo zdravje ali premoženje delodajalca, lahko delodajalci odredijo zaposlenim drugo delo ali delo od doma, lahko tudi brez soglasja zaposlenega, vendar le v času trajanja izjemnih okoliščin.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo pojasnila in priporočila delodajalcem za odrejanje dela na domu in drugo delo v primeru izjemnih okoliščin.

Tudi na podlagi tega pa lahko delodajalec zaposlenim poda ustrezna navodila z napotki, kako naj sami poskrbijo za zagotavljanje varnega in zdravega dela od doma. 

Posledice epidemije se že močno odražajo tudi v gospodarstvu v Sloveniji, zato je vlada sprejela obsežen nabor ukrepov za pomoč prebivalcem in gospodarstvu.

Previdnost in spoštovanje zaščitnih ukrepov zapovedana tudi pri uporabi javnega prometa

Trenutno v Sloveniji tudi sistem javnega prometa deluje tako, da so zmanjšana morebitna tveganja za prenašanje okužb med potniki.

Tako morajo potniki med drugim ves čas prevoza obvezno uporabljati zaščitno masko ali drugo zaščito, ki prekrije nos in usta. Pri tem pa morajo biti posebno previdni, da se maske v času nošenja ne dotikajo, saj bi tako lahko onesnažili roke in bi lahko prenesli morebitno okužbo na druge potnike in predmete v vozilu. Potniki z veljavno vozovnico vstopijo na avtobus skozi druga oziroma zadnja vrata, že pri vstopu obvezno nosijo masko in razkužijo roke ter upoštevajo, da so od sopotnikov ves čas oddaljeni vsaj 1,5 metra.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je določil pravila oziroma higienska priporočila za čim varnejšo souporabo avtobusnega in železniškega prometa brez širjenja okužb v Sloveniji.

V zdravstvene ustanove lahko prihajajo izključno zdravi

Nevarnosti epidemije novega koronavirusa je prilagojeno delovanje vseh zdravstvenih ustanov na vseh ravneh. Vse zdravstvene in zobozdravstvene storitve oziroma obravnave na primarni, sekundarni in terciarni ravni se zagotavljajo le pod posebnimi pogoji, torej med drugim le osebam, ki ne kažejo kliničnih znakov okužbe dihal.

Pacient mora ob vsakem obisku zdravstvenih ustanov upoštevati spremenjena pravila. Za vsak obisk zdravstvenih domov zaradi zdravstvene obravnave na primarni ravni se je treba napovedati s telefonskih klicem v zdravstveni dom, kjer medicinsko osebje bolnikom natančno pojasni pravila, ki veljajo ob vstopanju in gibanju pacientov po ustanovi.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je namreč za zdravstveno osebje in epidemiologe pripravil natančna navodila za ravnanje. Prav tako so podana navodila za epidemiološko spremljanje obolelih in spremljanje oseb, ki so bile v stiku z osebo s potrjeno okužbo. Medicinsko osebje v vseh javnih zdravstvenih zavodih osnovnega zdravstva in v bolnišnicah mora po posebnih navodilih obravnavati tudi osebe, za katere se sumi, da bi lahko bile okužene z novim koronavirusom.

 V vseh zdravstvenih ustanovah po državi velja omejitev obiskov bolnikov oziroma varovancev. V bolnišnicah se, da bi lahko zagotovili varen sprejem obiskovalce, samostojno odločajo, kdaj in kako bodo odpirali vrata obiskovalcem. Pri tem je priporočljivo, da obiski potekajo po posebnem dogovoru z bolnišničnimi oddelki in njihovimi predstojniki in da se obiski izvajajo posamično, s čimer bi enega bolnika obiskal po le en zdrav obiskovalec z omejenim časom obiska. 

Od 14. marca so določene najvišje dovoljene cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme.

Starostnike lahko obiskujete le ob vnaprejšnji najavi

Potem ko je bila v času epidemije zaradi naraščajočega števila okuženih s koronavirusom v Sloveniji izključno zaradi varovanja zdravja stanovalcev v domovih za starejše začasno uvedena popolna prepoved obiskov, so zdaj obiski starostnikov v teh domovih dovoljeni le ob vnaprejšnji najavi obiskovalcev. 

Ob obiskih se pričakuje, da bodo obiskovalci upoštevali vse predvidene zaščitne ukrepe, ki veljajo v domovih, in s tem pripomogli k zaščiti zdravja vseh oskrbovancev.  

Zaradi umirjanja epidemiološke situacije glede COVID-19 v Sloveniji, se s 25. majem, pod posebnimi pogoji postopno za nove sprejeme odpirajo domovi za starejše občane, varstveno delovni centri in zavodi za usposabljanje.

Zaprte osebe lahko obišče ena zdrava oseba

Zaradi zaščite življenja in zdravja zaprtih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu, njihovih obiskovalcev ter zaposlenih je trenutno omejeno tudi obiskovanje zaprtih oseb, zato da bi se čim bolj omejile možnosti okužbe. 

Zaprte osebe lahko obiskuje po ena odrasla oseba brez znakov okužbe ali bolezenskih znakov, torej bodisi svojci bodisi drugi obiskovalci, ki si jih izbere zaprta oseba. Mladoletni otroci za zdaj zaradi varnosti ne smejo na obisk, izjemoma je to dovoljeno varovankam v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, torej v ženskem zaporu, kjer srečanja zaprtih z mladoletnimi otroki potekajo za zaščitnim steklom. 

Obiskovalci so v zavod dolžni vstopati samo z zaščitno masko ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega predela. Obisk obsojenca lahko traja največ eno uro, pripornika pa pol ure. 

Izmenjava predmetov med obiskovalcem in zaprto osebo ni dovoljena. Zaprte osebe pakete iz varnostnih razlogov še vedno lahko prejemajo le po pošti.

Za upravne storitve se je treba še naprej najavljati

Državljani lahko upravne, sodne in druge javnopravne storitve, opravila ponovno urejajo neposredno na pristojnih upravnih, sodnih in drugih pristojnih organih.

Tudi v prihodnje pa bo pri urejanju vseh upravnih storitev treba dosledno upoštevati zaščitne ukrepe, kot so zagotavljanje čim bolj individualne obravnave strank, s tem pa preprečevanje preveč strank hkrati v stavbi, kjer organ opravlja upravno-administrativne naloge, vzpostavitev neprekinjenega sistema naročanja strank, predvsem pa nošenje zaščitnih mask in vzdrževanje primerne varnostne razdalje, še posebno če bi bilo nemogoče omejiti število strank.

Vsem potrebnim zaščitnim ukrepom pa bo še naprej prav tako potrebno slediti pri poslovanju sodišč in notarskih pisarn s strankami, ki za varovanje zdravja in življenja ljudi ter preprečevanje širjenja virusne okužbe.

Veljavnost vozniških dovoljenj, ki so potekla med 18. marcem 2020 in 17. majem 2020, se podaljša do 30. junija 2020.

Veljavnost prometnih dovoljenj je do 17. junija samodejno podaljšana le tistim vozilom, za katera je veljavnost potekla od vključno 17. marca 2020 do vključno 19. aprila 2020.

Od 20. aprila je dovoljeno opravljanje tehničnih pregledov in drugih postopkov za registracijo motornih vozil.

Vstop in izstop iz države

Na meji s Hrvaško (zunanja schengenska meja) in na naši notranji schengenski meji (z Italijo, Avstrijo in Madžarsko), kjer je bil z vstopom Slovenije v schengensko območje leta 2007 odpravljen nadzor, tako še vedno veljajo določene (začasne) omejitve prometa, saj se sme mejo prehajati samo na kontrolnih točkah, ki so bile vzpostavljene v ta namen, in samo v času njihovega obratovanja.

Na podlagi odločitve Slovenije in Hrvaške je 18. marca začasno prenehalo obratovati vseh 25 mejnih prehodov za obmejni promet. Potniki, ki nameravajo prestopati mejo med Slovenijo in Hrvaško, lahko uporabljajo mejne prehode za mednarodni promet.

Pogoji za vstop (29. maj 2020)

Vstop v Slovenijo brez omejitev in karantene je trenutno možen, če ste:

Tem potnikom policisti na meji vročijo navodilo NIJZ o izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 .

Podrobnejše informacije

Meje s sosednjimi državami so razen za določene izjeme zaprte

V prometu oziroma pri prehajanju državne meje že vse od razglasitve epidemije 12. marca 2020 veljajo določene omejitve. Meje s tremi sosednjimi državami, Avstrijo, Italijo in Madžarsko je mogoče po posebnem režimu prehajati samo na kontrolnih točkah, ki so bile vzpostavljene v ta namen, in izključno v času, ko mejna kontrola tam deluje. Veljajo pa tudi nekateri spremenjeni pogoji za vstop tujcev oziroma slovenskih državljanov v državo oziroma izstop iz nje.

Odpiranje mej po epidemiji bo, razen za državljane Republike Slovenije in tujce s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, potekalo postopoma. Vlada bo sproti posodabljala seznam držav, iz katerih bo dovoljen vstop v državo, upoštevaje epidemiološko stanje v sosednjih državah in dvostranske tehnične dogovore s sosednjimi državami, državami članicami Evropske unije in državami schengenskega območja ali sprejeti splošni dogovor na ravni Evropske unije. Seznam teh držav sproti posodablja in objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Posamezniki z urejenim stalnim ali začasnim prebivališčem v teh državah lahko brez omejitev vstopijo v Slovenijo in jim karantena ob tem ne bo odrejena, če prihajajo iz države članice Evropske unije ali države schengenskega območja. Prav tako ne bo karantena odrejena osebam z urejenim stalnim ali začasnim prebivališčem, ki v Slovenijo prihajajo iz tretjih držav, prav tako kot ne izjemam, ki jih določa vladni odlok.

Osebam, ki vstopajo v Republiko Slovenijo in imajo stalno ali začasno prebivališče v državah članicah Evropske unije ali drugih državah schengenskega območja, ki niso na seznamu seznam držav, iz katerih osebe vstopajo v Republiko Slovenijo, se zaradi morebitne okužbe z novim koronavirusom odredi karantena za obdobje štirinajstih dni.

Izjemoma lahko denimo v državo vstopijo posamezniki, ki imajo zato utemeljen zdravstveni razlog, imajo v Sloveniji rezervirano turistično storitev ali so denimo lastniki nepremičnine v Sloveniji. Vse izjeme za dovoljen vstop v Slovenijo sicer določa Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije.

Državljani Republike Slovenije lahko v državo vstopajo brez omejitev, če prihajajo iz države članice Evropske unije ali države schengenskega območja. 

Za slovenske državljane brez urejenega bivanja v Sloveniji velja enako pod pogojem, da sporočijo naslov, kjer bi bili lahko po potrebi v karanteni.

Prehajanje državne meje s Hrvaško

Vstop v Republiko Hrvaško je za potnike z osebnimi vozili trenutno dovoljen le, če imajo za prestop meje poslovni ali drug gospodarski razlog ali neodložljive osebne razloge.

V Republiko Hrvaško pa lahko brez odrejene karantene ali ostalih omejitev pri prehodu vstopajo le državljani Republike Slovenije in še devetih držav članic Evropske unije, Češke, Madžarske, Avstrije, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Nemčije in Slovaške, ki lahko v Republiko Hrvaško vstopajo pod enakimi pogoji kot pred izbruhom svetovne pandemije COVID-19, pod pogojem, da bodo dosledno spoštovali splošna in posebna priporočila Hrvaškega inštituta za javno zdravje. Ob vstopu v Republiko Hrvaško morajo zato ti potniki obvezno, poleg osebnih podatkov in dokumentov, pojasniti, kam točno so namenjeni, preldožiti številka mobilnega telefona in elektronski naslov, da jih pristojne službe Republike Hrvaško lahko obveščajo o kakršnihkoli sprememmbah epidemiološke situacije v državi.

Vstop na Hrvaško pa je omogočen tudi državljanom tretjih držav in posameznikom, ki imajo nacionalni vizum za dolgoročno bivanje. 

Potniki, ki želijo v Republiko Hrvaško, morajo mejo med državama prestopati na mejnih prehodih za mednarodni promet. Pri tem je treba upoštevati navodila pristojnega Zavoda za javno zdravstvo Republike Hrvaške, ki jih posameznik dobi ob mejni kontroli pri vstopu v državo.

Tranzit tovornih vozil na Hrvaško je popolnoma sproščen in poteka prek vseh mejnih prehodov, kjer je dovoljen tovorni promet. 

Vstop v Slovenijo je za državljane Hrvaške in osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem na Hrvaškem, kot to določa odlok vlade, omogočen brez odrejene karantene pod pogojem, da ob vstopu v Slovenijo ne kaže znakov okuženosti oziroma obolenja, torej nima povišane telesne temperature in ne kašlja ali oteženo diha ter pod pogojem, da v Slovenijo ne prihajajo iz tretje države, saj jim bo v tem primeru namreč odrejena 14-dnevna karantena, razen če prav tako sodijo pod izjeme odloka.

Prav tako lahko policija, če oceni, da posameznik zaradi določenih ukrepov sosednjih držav ne bi mogel zapustiti ozemlja Slovenije, temu vstop v Slovenijo zavrne.

Vstop na Hrvaško pa je omogočen tudi državljanom tretjih držav in posameznikom, ki imajo nacionalni vizum za dolgoročno bivanje. 

Potniki, ki želijo v Republiko Hrvaško, morajo mejo med državama prestopati na mejnih prehodih za mednarodni promet. Pri tem je treba upoštevati navodila pristojnega Zavoda za javno zdravstvo Republike Hrvaške, ki jih posameznik dobi ob mejni kontroli pri vstopu v državo.

Tranzit tovornih vozil na Hrvaško je popolnoma sproščen in poteka prek vseh mejnih prehodov, kjer je dovoljen tovorni promet. 

Vstop v Slovenijo je za državljane Hrvaške in osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem na Hrvaškem, kot to določa odlok vlade, omogočen brez odrejene karantene pod pogojem, da ob vstopu v Slovenijo ne kažejo znakov okuženosti oziroma obolenja, torej nimajo povišane telesne temperature in ne kašljajo ali oteženo dihajo, ter pod pogojem, da v Slovenijo ne prihajajo iz tretje države, saj jim bo v tem primeru namreč odrejena štirinajstdnevna karantena, razen če prav tako sodijo med izjeme odloka.

Prav tako lahko policija, če oceni, da posameznik zaradi določenih ukrepov sosednjih držav ne bi mogel zapustiti ozemlja Slovenije, temu vstop v Slovenijo zavrne.

Prehajanje državne meje z Italijo

Vstop v Republiko Italijo je dovoljen slovenskim državljanom, drugim pa le s potrdilom o opravljenem testu, ki je potrdil, da potnik ni okužen z novim koronavirusom, oziroma se z zdravstveno kontrolo na prehodu ne ugotovijo znaki morebitne okuženosti.

Na cestnih povezavah med Slovenijo in Italijo delujejo štiri kontrolne točke, kjer lahko mejo prečkajo vsi potniki, torej tudi vozniki v tranzitnem tovornem prometu, če je potrjen sprejem tovornjakov v sosednjih državah:

  • Vrtojba
  • Fernetiči
  • Škofije
  • Krvavi Potok

Medtem je avtobusni in železniški promet med Slovenijo in Italijo ustavljen.

Na še šestih kontrolnih točkah ob vstopu v Italijo je prehod dovoljen samo dnevnim delovnim migrantom in drugim osebam na podlagi potrdila lokalne skupnosti, ki upravičuje nujnost prestopa državne meje, ter za obisk ožjih družinskih članov:

  • Robič
  • Predel
  • Rateče
  • Nova Gorica (Erjavčeva ulica)
  • Neblo
  • Gorjansko

Prehajanje državne meje z Avstrijo

Na cestnih povezavah med državama lahko potniki mejo prehajajo na 12 vzpostavljenih kontrolnih točkah:

  • Gornja Radgona
  • Holmec
  • Karavanke
  • Vič
  • Ljubelj
  • Trate
  • Radlje
  • Svečina
  • Gederovci
  • Šentilj (avtocesta)
  • Šentilj (magistrala)
  • Šentilj (železnica)

Na še sedmih kontrolnih točkah je prehod samo dovoljen samo dnevnim delovnim migrantom in dvolastnikom ter najemnikom zemljišč na obmejnem območju ter zgolj s potr­dilom delodajalca oziroma izpiska iz zemljiške knjige ali najemne pogodbe, in za obisk ožjih družinskih članov:

  • Kuzma
  • Jurij
  • Kramarovci
  • Gerlinci
  • Cankova

Slovenski in avstrijski dvolastniki ali najemniki zemljišč na obmejnem območju, ki imajo svoja zemljišča na obeh straneh državne meje in tam opravljajo kmetijska ali gozdarska dela, lahko mejo prestopajo tudi na petih mestih, ki niso kontrolne točke, a so bila za prestop usklajena z avstrijskimi varnostnimi organi, pri čemer te osebe ne smejo zapuščati svojega zemljišča in se gibati v notranjosti Avstrije:

  • Peč
  • Golica
  • Koprivna
  • Knepsovo sedlo
  • Blekowa Alm

Prehajanje državne meje z Madžarsko

Na cestnih povezavah med Slovenijo in Madžarsko lahko potniki mejo med državama prestopajo na treh kontrolnih točkah:

  • Dolga vas
  • Pince (avtocesta)
  • Hodoš

Na kontrolni točki Pince (lokalna cesta) je dovoljen prehod samo dnevnim delovnim migrantom in dvolastnikom ter najemnikom, in to zgolj s potrdilom delodajalca oziroma izpiska iz zemljiške knjige ali najemne pogodbe, ter za obisk ožjih družinskih članov.

Upravičenci do prestopa meje Republike Slovenije na določenih kontrolnih točkah morajo upoštevati Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije.

Vstopanje državljanov držav Evropske unije in držav schengenskega območja v Slovenijo

Osebam, ki vstopajo v Republiko Slovenijo in imajo stalno ali začasno prebivališče v državah članicah Evropske unije ali drugih državah schengenskega območja, ki niso na seznamu seznam držav, iz katerih osebe vstopajo v Republiko Slovenijo, se zaradi morebitne okužbe z novim koronavirusom odredi karantena za obdobje štirinajstih dni.

Kar pa ne velja za državljane Republike Slovenije in tujce s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, za ostale pa se odpravlja postopoma, upoštevaje epidemiološko stanje v državah Evropske unije in schengenskega območja in na podlagi dvostranskih tehničnih dogovorov s temi državami ali v okviru splošnega dogovora na ravni Evropske unije, če bo ta dosežen hitreje. 

Vstop v Republiko Slovenijo se ne dovoli tujemu državljanu, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in za katerega se ob prestopu meje izkaže, da je okužen ali da je obolel zaradi okuženosti z novim koronavirusom, ker izkazuje očitne bolezenske znake, značilne za okužbo, torej ima povišano telesno temperaturo, kašlja ali oteženo diha.

Karantena ni obvezna za:

  • čezmejnega dnevnega oziroma tedenskega delovnega migranta, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja, za kar ima dokazilo oziroma s podpisano izjavo utemelji razlog za prehajanje meje kot dnevni oziroma tedenski delovni migrant,

  • osebo v gospodarskem prometu oziroma dejavnostih, ki se ob prehodu meje izkaže z dokazili o opravljanju prometa oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji ali tujini, torej s potrdilom o opravljeni prijavi začetka izvajanja storitev in potrdilo A1 v skladu z zakonom, ki ureja čezmejno izvajanje storitev in se vrača čez mejo v istem dnevu oziroma predloži izvid testa, ki dokazuje, da ni okužen z novim koronavirusom, ki ni starejši od treh dni,

  • kadar gre za osebo, ki je zaposlena pri tujem podjetju, ki izvaja storitev v Republiki Sloveniji in pri tem biva v Republiki Sloveniji, mora ta oseba ob prehodu meje predložiti tudi naslov prebivališča v Republiki Sloveniji in izvid testa, ki dokazuje, da ni okužen z novim koronavirusom, ki ni starejši od treh dni,

  • osebo, ki je napotena na ali z opravljanja nalog v sektorju mednarodnega prevoza in to ob prehodu meje izkazuje s "Spričevalom za delavce v sektorju mednarodnega prevoza" ali z drugo ustrezno listino, iz katere je mogoče razbrati, da jo je na pot napotil delodajalec,

  • osebo, ki izvaja prevoz blaga v Republiko Slovenijo ali iz Republike Slovenije ter za tovorni promet v tranzitu,

  • državljana Evropske unije ali druge države schengenskega območja, ki potuje čez Republiko Slovenijo v drugo državo v istem dnevu,

  • osebo z diplomatskim potnim listom,

  • osebo, ki opravlja storitve za zagotavljanje javne službe (npr. energetika, zdravstvo, promet, komunala), za katere ji je potrdilo izdalo pristojno ministrstvo in bi neizvajanje teh storitev zaradi odreditve karantene lahko povzročilo večjo družbeno ali gospodarsko škodo,

  • pripadnika služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev in za osebo, ki izvaja humanitarne prevoze za Republiko Slovenijo, ki prestopa mejo zaradi izvajanja teh nalog,

  • državljana Republike Slovenije, Republike Hrvaške, Republike Avstrije, Italijanske republike ali Madžarske, ki je dvolastnik ali najemnik zemljišč in ima svoja zemljišča na obeh straneh državne meje ter opravlja kmetijsko-poljedelska dela,

  • osebo, ki ima dokazilo o načrtovanem zdravstvenem pregledu ali posegu v Republiki Sloveniji, drugi državi Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja na dan prehoda meje,

  • osebo, ki prehaja mejo zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Republiki Sloveniji, državah Evropske unije ali drugih državah schengenskega območja in to izkazuje z ustreznimi dokazili, ter njene starše oziroma druge osebe, ki jih prevaža in se vračajo čez mejo v istem dnevu,

  • osebo, ki dnevno ali občasno prehaja mejo, ker je zaposlena v vzgojno-izobraževalnem zavodu, gostuje v Republiki Sloveniji ali tujini kot visokošolski učitelj ali je vključena v raziskovalni projekt v Republiki Sloveniji ali tujini in to izkazuje z ustreznimi dokazili,

  • osebo, ki se udeleži pogreba bližnjega sorodnika v državi Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja in zapusti oziroma se vrne v Republiko Slovenijo v istem dnevu ter ima dokazilo o datumu in uri pogreba,

  • osebo, ki prehaja mejo iz družinskih razlogov zaradi vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani in se vrača čez mejo v istem dnevu,

  • osebo, ki je bližnji sorodnik državljana Republike Slovenije oziroma živi z njim v skupnem gospodinjstvu in ima stalno ali začasno prebivališče v državi Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja,

  • osebo, ki ima v Republiki Sloveniji v lastništvu nepremičnino ali registrirano zračno ali vodno plovilo in poseduje dokazilo o tem lastništvu, skupaj z ožjimi družinskimi člani,

  • osebo, ki ima v Republiki Sloveniji potrjeno rezervacijo nočitve turističnega obrata in to izkazuje z dokazilom rezervacije.

Vstopanje oseb, ki prihajajo v Slovenijo iz tretjih držav

Osebam, ki imajo v Sloveniji urejeno stalno ali začasno prebivališče in v državo prihajajo (ali se vračajo) iz tretjih držav, ob prestopu državne meje ne bo odrejena karantena.

14-dnevna karantena pa še naprej ostaja obvezna za osebe, ki se vračajo iz tretjih držav in v Sloveniji nimajo urejenega stalnega ali začasnega prebivališča.

Posamezniku, ki pri tem v Republiki Sloveniji nima urejenega stalnega ali začasnega prebivališča ali iz utemeljenega razloga ne more prebivati na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, se karantena odredi na dejanskem naslovu, kjer bo oseba nastanjena. Če tuji državljan, ki v Republiki Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča, ne more izkazati naslova bivanja, kjer bo prestajal karanteno, se mu vstop v Republiko Slovenijo ne dovoli.

Osebi, ki namerava opravljati delo v Republiki Sloveniji, se karantena odredi na naslovu, ki je naveden v potrdilu delodajalca, ki ga posameznik ob vstopu v Republiko Slovenijo predloži pri prestopu državne meje.

Karantena ni obvezna za

  • osebe, ki se udeležijo pogreba bližnjega sorodnika in zapustijo Republiko Slovenijo v istem dnevu ter imajo dokazilo o datumu in uri pogreba

  • osebe, ki izvajajo prevoz blaga v Republiko Slovenijo ali iz Republike Slovenije v tretjo državo, ter za tovorni promet iz tretjih držav v tranzitu in osebe, ki so napotene na ali z opravljanja nalog v sektorju mednarodnega prevoza in to izkazujejo s spričevalom za delavce v sektorju mednarodnega prevoza ali z drugo ustrezno listino, s katere je mogoče razbrati napotitev osebe s strani delodajalca

  • osebe z diplomatskim potnim listom

  • osebe iz tretjih držav, ki zagotavljajo storitve, za katere jim je potrdilo izdalo pristojno ministrstvo, in bi lahko, zaradi neizvajanja teh storitev, zaradi odreditve karantene prišlo do večje družbene ali gospodarske škode

  • pripadnike služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev in za osebe, ki izvajajo humanitarne prevoze za Republiko Slovenijo, ki so prestopali mejo zaradi izvajanja svojih nalog

  • osebe, ki potujejo čez Republiko Slovenijo v drugo državo v istem dnevu

  • osebe, ki prehajajo mejo zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje ali znanstveno raziskovanje in to izkazujejo z ustreznimi dokazili ter predložijo izvid testa, ki dokazuje, da niso okuženi ali niso zboleli zaradi okužbe z novim koronavirusom, ki ni starejši od treh dni

  •  osebe, ki imajo dokazilo o načrtovanem zdravstvenem pregledu ali posegu v Republiki Sloveniji.

Letališča in pristanišči delujejo

Mednarodni zračni promet trenutno v Sloveniji poteka preko kontrolnih točk na letalskih povezavah za mednarodni zračni promet (na letališčih) v Ljubljani (Brnik), Mariboru (Slivnica) in Portorožu (Sečovlje), pomorske povezave za mednarodni pomorski promet pa preko kontrolnih točk v Kopru in Piranu.

Priporočila potnikom

Države zaradi omejevanja širjenja koronavirusa omejujejo prehode meja. Po Evropi in drugih državah sveta so okrnjeni tako letalski kot potniški in železniški promet, zato so vsa potovanja v tujino odsvetovana. Če pa ste se pravkar vrnili iz tujine oziroma poti v tujino ne morete prestaviti ali odpovedati, upoštevajte priporočene preventivne ukrepe

Iskalnik