Skoči do osrednje vsebine

Ukrepi za zajezitev širjenja okužb

Zaradi umirjanja epidemije se ukrepi za zajezitev širjenja okužb postopoma sproščajo, niso pa še v celoti odpravljeni.

Tako je treba pri medsebojnih stikih posameznikov ravnati kar najbolj odgovorno, da zaščitimo tako sebe kot najbližje in najranljivejše skupine posameznikov med nami. Še vedno so namreč še posebno ogroženi kronični bolniki, ljudje z oslabelim imunskim sistemom in posamezniki s pridruženimi boleznimi, ki imajo lahko zaradi okužbe s koronavirusom najhujše posledice. Omejevanje medsebojnih stikov in priporočeno gibanje po javnem prostoru z doslednim upoštevanjem zadostne telesne odmaknjenosti med ljudmi tako še vedno ostajata med ključnimi varovalnimi ukrepi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju tveganja za okužbo. Enako velja za izvajanje vseh športnorekreativnih storitev na prostem, v športnih objektih na prostem in na površinah za šport v naravi. 

Pri opravljanju vseh dejavnosti se morajo upoštevati vsa priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom.

Prepovedana so vsa množičnejša zbiranja na javnih mestih

Gibanje posameznikov na območju Republike Slovenije ni omejeno, vendar se vsem svetuje, da pri tem dosledno upoštevajo vse potrebne zaščitne ukrepe.

Od 20. marca velja začasna prepoved vseh množičnejših zbiranj ljudi na javnih shodih in javnih prireditvah ter drugih dogodkih na javnih krajih v Sloveniji. Izjemoma je dovoljeno zgolj druženje posameznih skupin z do največ 50 ljudmi, vendar le, če lahko ti pri tem zagotovijo zadostno medsebojno razdaljo, kar dopušča vladni odlok. Zaprte pa ostajajo nekatere javne ustanove, kot so gledališča in kinodvorane. Prepovedana sta tudi prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih in ponujanje nastanitev v stavbah z več kot 30 sobami, prav tako so prepovedani oddajanje nastanitev za zdraviliško zdravljenje, obratovanje velnes in fitnes centrov, bazenov in vodnih dejavnosti ter diskotek in nočnih klubov.

Od 1. junija dalje pa bo na javnih ponovno dovoljeno zbiranje do 200 oseb. Obenem bodo istočasno zopet obratovali nastanitveni objekti z več kot 30 sobami, prav tako bodo gostom na voljo nastanitveni objekti za potrebe zdraviliškega zdravljenja, velnes in fitnes centri,  bazeni ter vodne aktivnosti. Še naprej pa do nadaljnjega ostajajo zaprte diskoteke in nočni klubi, prav tako ob nedeljah in praznikih ostajajo zaprte trgovine, razen bencinskih servisov in lekarn, ki so lahko odprti.

Postopoma se sproščajo ukrepi v šolah in vrtcih

Šole in vrtci so, potem ko so morali 16. marca zaradi naglega širjenja okužb po državi začasno prekiniti svoj vzgojno-izobraževalni proces, ob preklicu epidemije 18. maja znova začeli delovati v spremenjenem oziroma prilagojenem obsegu, zato da bi omogočali in ohranjali čim bolj varne socialne stike med otroki.

Postopoma se sproščajo ukrepi, s čimer se osnovnošolci ponovno vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces neposredno v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

V šolske klopi so se tako vrnili učenci prve triade osnovne šole, dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, učenci šol s prilagojenim programom, zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, javnih in zasebnih glasbenih šol, prav tako delujejo dijaški domovi in organizacije za izobraževanje odraslih. 25. maja so se v šolske klopi vrnili še učenci devetega razreda in tisti učenci od četrtega do osmega razreda ter dijaki nižjih letnikov, ki imajo učne težave, težko dosegajo standarde znanja ali doma nimajo ustrezne tehnične opreme. 

Od 3. junija dalje ne velja več začasna prepoved zbiranja posameznikov v osnovnih šolah in osnovnih šolah s prilagojenim programom. 1. junija se namreč v osnovne šole vračajo tudi četrtošolci in petošolci, 3. junija pa še vsi ostali. Srednješolci se v šolo v tem šolskem letu ne bodo več vrnili, razen dijakov zaključnih letnikov, ki opravljajo maturo ali zaključni izpit ter dijaki od 1. do 3. letnika, ki jim šola organizira dodatno učno pomoč ali pridobivanje praktičnega znanja in veščin. Ostali dijaki bodo letošnje šolsko leto končali na daljavo.

Obenem sta dovoljeni tudi prostočasna športna vzgoja ter uporaba športnih objektov in površin v naravi v okviru vrtcev in šol.

Pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je že ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa vodstvom osnovnih in srednjih šol poslalo priporočila za izvajanje izobraževanja na daljavo in navodila za varstvo otrok. Za vsa morebitna vprašanja o zaščitnih ukrepih, ki lahko pripomorejo k zajezitvi širjenja virusa, pa so pristojni na ministrstvu ravnateljem, učiteljem, staršem in otrokom na voljo tudi po elektronski pošti.

Dosledno je treba paziti na to, da v vrtec in šolo prihajajo le zdravi otroci in zaposleni. Starši zato podpišejo izjavo, da otrok v zadnjih 14 dneh:

  • ni imel katerega koli od znakov, kot so povišana telesna temperatura, kašelj, glavobol, slabo počutje, boleče žrelo, nahod, težko dihanje (občutek pomanjkanja zraka) ali driska, oziroma da je bil v tem obdobju zdrav;
  • ni bil v stiku z osebo, pozitivno na COVID-19.

Pravila, ki veljajo v vrtcih

  • V skupini prvega starostnega obdobja je največ osem otrok.
  • V skupini drugega starostnega obdobja je največ deset otrok.
  • Skupine nimajo stikov med seboj.
  • Skupine lahko vodijo tudi pomočnice vzgojiteljic ali svetovalne delavke.
  • Otroci ne nosijo mask, vzgojiteljice in pomočnice pa jih nosijo zunaj matične igralnice, drugi nosijo maske ves čas.
  • Površine, ki se jih otroci pogosto dotikajo, se razkužijo vsaj dvakrat na dan.
  • Pri menjavi plenic vzgojiteljice uporabljajo rokavice.
  • Večjim otrokom se lahko na tla nariše oznake za potrebno medsebojno razdaljo.
  • Dejavnosti v skupini naj se organizirajo po kotičkih.
  • Uvajanje v vrtec se odsvetuje, saj zahteva prisotnost staršev.
  • Če je mogoče, starši otroke oddajo pred stavbo vrtca; če vanjo vstopajo, morajo nositi maske.
  • Otroci si ne razkužujejo rok, ampak jih umivajo z milom in vodo.
  • Otroci naj bodo čim več zunaj, a naj ne uporabljajo zunanjih igral (razen v okviru vrtca).
  • Zaposleni si pred tolaženjem ali pestovanjem otrok in po njem umijejo roke.
  • Uporabljajo se samo pralne igrače, operejo se vsaj enkrat na dan.
  • Skupnih igrač si vzgojne skupine ne delijo med seboj, dokler se igrače ne očistijo.
  • Otroci ne prinašajo igrač od doma.
  • Otroci dobijo hrano, pripravljeno tako, da jim je treba čim manj pomagati.

Pravila, ki veljajo v šolah

  • V skupini je največ 15 učencev oziroma dijakov, če je mogoče, naj bo v skupinah otrok prve triade deset učencev.
  • Skupine ne prehajajo iz prostora v prostor in se ne združujejo. Svetuje se stalni sedežni red.
  • Če se razred prve triade razdeli, pri izvedbi pouka pomagajo drugi učitelji, svetovalni delavci in knjižničarji.
  • Prostori se zračijo po vsaki uri, dijaki takrat naredijo nekaj raztegovalnih ali razteznih vaj.
  • Zaposleni naj bi masko nosili ves čas, devetošolci pa zunaj matične učilnice, dijaki jo lahko odložijo med poukom oziroma opravljanjem mature, če ni nikogar v razdalji 1,5 metra, učenci prve triade mask ne nosijo.
  • Šola naj določi ločene točke zunaj šole za zbiranje učencev ob prihodu.
  • Učenci s seboj prinesejo vodo in dodatna oblačila.
  • Ni priporočeno, da učenci uporabljajo računalnike, če pa jih, naj vsak uporablja vedno istega, prav tako naj si ne izmenjujejo šolskih potrebščin in pripomočkov.

Dolžnost za zagotavljanje varnega delovnega okolja

Ker še obstaja možnost okužbe med prebivalci v Sloveniji, so tudi vsi delodajalci dolžni svojim zaposlenim zagotavljati varno delovno okolje. Poskrbeti morajo za varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela, delovno mesto ali kraj, kjer zaposleni opravlja delovne naloge.

Če zaposlenemu ne morejo zagotoviti varnosti na delovnem mestu in bi bilo zaradi izjemnih okoliščin, razmer ob morebitnem ponovnem naglem širjenju okuženosti med prebivalci ogroženo življenje ljudi, njihovo zdravje ali premoženje delodajalca, lahko delodajalci odredijo zaposlenim drugo delo ali delo od doma, lahko tudi brez soglasja zaposlenega, vendar le v času trajanja izjemnih okoliščin.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo pojasnila in priporočila delodajalcem za odrejanje dela na domu in drugo delo v primeru izjemnih okoliščin.

Tudi na podlagi tega pa lahko delodajalec zaposlenim poda ustrezna navodila z napotki, kako naj sami poskrbijo za zagotavljanje varnega in zdravega dela od doma. 

Posledice epidemije se že močno odražajo tudi v gospodarstvu v Sloveniji, zato je vlada sprejela obsežen nabor ukrepov za pomoč prebivalcem in gospodarstvu.

Previdnost in spoštovanje zaščitnih ukrepov zapovedana tudi pri uporabi javnega prometa

Trenutno v Sloveniji tudi sistem javnega prometa deluje tako, da so zmanjšana morebitna tveganja za prenašanje okužb med potniki.

Tako morajo potniki med drugim ves čas prevoza obvezno uporabljati zaščitno masko ali drugo zaščito, ki prekrije nos in usta. Pri tem pa morajo biti posebno previdni, da se maske v času nošenja ne dotikajo, saj bi tako lahko onesnažili roke in bi lahko prenesli morebitno okužbo na druge potnike in predmete v vozilu. Potniki z veljavno vozovnico vstopijo na avtobus skozi druga oziroma zadnja vrata, že pri vstopu obvezno nosijo masko in razkužijo roke ter upoštevajo, da so od sopotnikov ves čas oddaljeni vsaj 1,5 metra.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je določil pravila oziroma higienska priporočila za čim varnejšo souporabo avtobusnega in železniškega prometa brez širjenja okužb v Sloveniji.

V zdravstvene ustanove lahko prihajajo izključno zdravi

Nevarnosti epidemije novega koronavirusa je prilagojeno delovanje vseh zdravstvenih ustanov na vseh ravneh. Vse zdravstvene in zobozdravstvene storitve oziroma obravnave na primarni, sekundarni in terciarni ravni se zagotavljajo le pod posebnimi pogoji, torej med drugim le osebam, ki ne kažejo kliničnih znakov okužbe dihal.

Pacient mora ob vsakem obisku zdravstvenih ustanov upoštevati spremenjena pravila. Za vsak obisk zdravstvenih domov zaradi zdravstvene obravnave na primarni ravni se je treba napovedati s telefonskih klicem v zdravstveni dom, kjer medicinsko osebje bolnikom natančno pojasni pravila, ki veljajo ob vstopanju in gibanju pacientov po ustanovi.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je namreč za zdravstveno osebje in epidemiologe pripravil natančna navodila za ravnanje. Prav tako so podana navodila za epidemiološko spremljanje obolelih in spremljanje oseb, ki so bile v stiku z osebo s potrjeno okužbo. Medicinsko osebje v vseh javnih zdravstvenih zavodih osnovnega zdravstva in v bolnišnicah mora po posebnih navodilih obravnavati tudi osebe, za katere se sumi, da bi lahko bile okužene z novim koronavirusom.

 V vseh zdravstvenih ustanovah po državi velja prepoved obiskov bolnikov oziroma varovancev

Od 14. marca so določene najvišje dovoljene cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme.

Starostnike lahko obiskujete le ob vnaprejšnji najavi

Potem ko je bila v času epidemije zaradi naraščajočega števila okuženih s koronavirusom v Sloveniji izključno zaradi varovanja zdravja stanovalcev v domovih za starejše začasno uvedena popolna prepoved obiskov, so zdaj obiski starostnikov v teh domovih dovoljeni le ob vnaprejšnji najavi obiskovalcev. 

Ob obiskih se pričakuje, da bodo obiskovalci upoštevali vse predvidene zaščitne ukrepe, ki veljajo v domovih, in s tem pripomogli k zaščiti zdravja vseh oskrbovancev.  

Zaradi umirjanja epidemiološke situacije glede COVID-19 v Sloveniji, se s 25. majem, pod posebnimi pogoji postopno za nove sprejeme odpirajo domovi za starejše občane, varstveno delovni centri in zavodi za usposabljanje.

Zaprte osebe lahko obišče ena zdrava oseba

Zaradi zaščite življenja in zdravja zaprtih oseb v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu, njihovih obiskovalcev ter zaposlenih je trenutno omejeno tudi obiskovanje zaprtih oseb, zato da bi se čim bolj omejile možnosti okužbe. 

Zaprte osebe lahko obiskuje po ena odrasla oseba brez znakov okužbe ali bolezenskih znakov, torej bodisi svojci bodisi drugi obiskovalci, ki si jih izbere zaprta oseba. Mladoletni otroci za zdaj zaradi varnosti ne smejo na obisk, izjemoma je to dovoljeno varovankam v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, torej v ženskem zaporu, kjer srečanja zaprtih z mladoletnimi otroki potekajo za zaščitnim steklom. 

Obiskovalci so v zavod dolžni vstopati samo z zaščitno masko ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega predela. Obisk obsojenca lahko traja največ eno uro, pripornika pa pol ure. 

Izmenjava predmetov med obiskovalcem in zaprto osebo ni dovoljena. Zaprte osebe pakete iz varnostnih razlogov še vedno lahko prejemajo le po pošti.

Za upravne storitve se je treba najaviti

Državljani bodo upravne, sodne in druge javnopravne storitve, opravila neposredno na pristojnih upravnih, sodnih in drugih pristojnih organih urejali od 1. junija 2020. Do tedaj upravne enote državljanom zagotavljajo zgolj opravljanje nujnih nalog.

Stranke, ki želijo dostopati do posamezne storitve upravne enote, morajo dosledno upoštevati naslednja pravila:

  • Za obisk upravne enote se mora stranka predhodno naročiti po telefonu, z elektronskim sporočilomna e-naslov upravne enote ali po navadni pošti.
  • Stranke se sprejemajo samo v najnujnejših primerih.
  • Vloge strank, razen v nujnih primerih, upravna enota do preklica sprejema zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti.
  • Sklepanje zakonske zveze je dovoljeno, vendar morata mladoporočenca upoštevati spremenjena pravila in predvsem omejitve pri dovoljenem številu prisotnih oseb na obredu ob sklepanju zveze.

Tudi v prihodnje pa bo pri urejanju vseh upravnih storitev treba dosledno upoštevati zaščitne ukrepe, kot so zagotavljanje čim bolj individualne obravnave strank, s tem pa preprečevanje preveč strank hkrati v stavbi, kjer organ opravlja upravno-administrativne naloge, vzpostavitev neprekinjenega sistema naročanja strank, predvsem pa nošenje zaščitnih mask in vzdrževanje primerne varnostne razdalje, še posebno če bi bilo nemogoče omejiti število strank.

Trenutno je prilagojeno tudi delovanje sodišč in notarskih pisarn, ki prav tako pri poslovanju s strankami izvajajo vse potrebne ukrepe za varovanje zdravja in življenja ljudi ter preprečevanje širjenja virusne okužbe.

Veljavnost vozniških dovoljenj, ki so potekla med 18. marcem 2020 in 17. majem 2020, se podaljša do 30. junija 2020.

Veljavnost prometnih dovoljenj je do 17. junija samodejno podaljšana le tistim vozilom, za katera je veljavnost potekla od vključno 17. marca 2020 do vključno 19. aprila 2020.

Od 20. aprila je dovoljeno opravljanje tehničnih pregledov in drugih postopkov za registracijo motornih vozil.

Meje s sosednjimi državami so razen za določene izjeme zaprte

V prometu oziroma pri prehajanju državne meje že vse od razglasitve epidemije 12. marca 2020 veljajo določene omejitve. Meje s tremi sosednjimi državami je mogoče po posebnem režimu prehajati samo na kontrolnih točkah, ki so bile vzpostavljene v ta namen, in izključno v času, ko mejna kontrola tam deluje. Veljajo pa tudi nekateri spremenjeni pogoji za vstop tujcev oziroma slovenskih državljanov v državo oziroma izstop iz nje.

Odpiranje mej po epidemiji bo, razen za državljane Republike Slovenije in tujce s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, potekalo postopoma. Vlada bo sproti posodabljala seznam držav, iz katerih bo dovoljen vstop v državo, upoštevaje epidemiološko stanje v sosednjih državah in dvostranske tehnične dogovore s sosednjimi državami, državami članicami Evropske unije in državami schengenskega območja ali sprejeti splošni dogovor na ravni Evropske unije. Seznam teh držav sproti posodablja in objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Osebi, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima stalno ali začasno prebivališče v državah članicah Evropske unije ali drugih državah schengenskega območja, ki niso na seznamu seznam držav, iz katerih osebe vstopajo v Republiko Slovenijo, se zaradi morebitne okužbe z novim koronavirusom odredi karantena za obdobje 14 dni.

Izjemoma lahko denimo v državo vstopijo posamezniki, ki imajo zato utemeljen zdravstveni razlog, ima v Sloveniji rezervirano turistično storitev ali je lastnik nepremičnine v Sloveniji. Vse izjeme za dovoljen vstop v Slovenijo sicer določa Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije.

Državljani Republike Slovenije lahko v državo vstopajo brez omejitev. Za slovenske državljane brez urejenega bivanja v Sloveniji velja enako pod pogojem, da sporočijo naslov, kjer bi bili lahko po potrebi v karanteni.

Prehajanje državne meje s Hrvaško

Vstop v Republiko Hrvaško je za potnike z osebnimi vozili trenutno dovoljen le, če imajo za prestop meje poslovni ali drug gospodarski razlog ali neodložljive osebne razloge. V Republiko Hrvaško tako lahko trenutno brez odrejene karantene pri prehodu vstopajo le državljani Republike Slovenije in njihovi najožji družinski člani, enako kot državljani drugih držav članic Evropske unije (s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji), ki so lastniki nepremičnin, plovil na Hrvaškem oziroma potujejo na Hrvaško iz poslovnih, gospodarskih razlogov ali so študenti na Hrvaškem. Ob vstopu morajo predložiti dokumentacijo o lastništvu nepremičnine ali plovila oziroma povabilo. Izjema velja tudi za čezmejne dnevne delovne migrante, osebe, ki se udeležijo pogreba bližnjega sorodnika, tranzitne potnike in dvolastnike zemljišč.

Vstop na Hrvaško pa je omogočen tudi državljanom tretjih držav in posameznikom, ki imajo nacionalni vizum za dolgoročno bivanje. 

Potniki, ki želijo v Republiko Hrvaško, morajo mejo med državama prestopati na mejnih prehodih za mednarodni promet. Pri tem je treba upoštevati navodila pristojnega Zavoda za javno zdravstvo Republike Hrvaške, ki jih posameznik dobi ob mejni kontroli pri vstopu v državo.

Tranzit tovornih vozil na Hrvaško je popolnoma sproščen in poteka prek vseh mejnih prehodov, kjer je dovoljen tovorni promet. 

Vstop v Slovenijo je za državljane Hrvaške in osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem na Hrvaškem, kot to določa odlok vlade, omogočen brez odrejene karantene pod pogojem, da oseba ni zapustila Evropske unije oziroma schengenskega območja za več kot 14 dni ter da ob vstopu v Slovenijo ne kaže znakov okuženosti oziroma obolenja, torej nima povišane telesne temperature in ne kašlja ali oteženo diha.

Prav tako lahko policija, če oceni, da posameznik zaradi določenih ukrepov sosednjih držav ne bi mogel zapustiti ozemlja Slovenije, temu vstop v Slovenijo zavrne.

Prehajanje državne meje z Italijo

Vstop v Republiko Italijo je dovoljen slovenskim državljanom, drugim pa le s potrdilom o opravljenem testu, ki je potrdil, da potnik ni okužen z novim koronavirusom, oziroma se z zdravstveno kontrolo na prehodu ne ugotovijo znaki morebitne okuženosti.

Na cestnih povezavah med Slovenijo in Italijo delujejo štiri kontrolne točke, kjer lahko mejo prečkajo vsi potniki, torej tudi vozniki v tranzitnem tovornem prometu, če je potrjen sprejem tovornjakov v sosednjih državah:

  • Vrtojba
  • Fernetiči
  • Škofije
  • Krvavi Potok

Medtem je avtobusni in železniški promet med Slovenijo in Italijo ustavljen.

Na še šestih kontrolnih točkah ob vstopu v Italijo je prehod dovoljen samo dnevnim delovnim migrantom in drugim osebam na podlagi potrdila lokalne skupnosti, ki upravičuje nujnost prestopa državne meje, ter za obisk ožjih družinskih članov:

  • Robič
  • Predel
  • Rateče
  • Nova Gorica (Erjavčeva ulica)
  • Neblo
  • Gorjansko

Prehajanje državne meje z Avstrijo

Na cestnih povezavah med državama lahko potniki mejo prehajajo na 12 vzpostavljenih kontrolnih točkah:

  • Gornja Radgona
  • Holmec
  • Karavanke
  • Vič
  • Ljubelj
  • Trate
  • Radlje
  • Svečina
  • Gederovci
  • Šentilj (avtocesta)
  • Šentilj (magistrala)
  • Šentilj (železnica)

Na še sedmih kontrolnih točkah je prehod samo dovoljen samo dnevnim delovnim migrantom in dvolastnikom ter najemnikom zemljišč na obmejnem območju ter zgolj s potr­dilom delodajalca oziroma izpiska iz zemljiške knjige ali najemne pogodbe, in za obisk ožjih družinskih članov:

  • Kuzma
  • Jurij
  • Kramarovci
  • Gerlinci
  • Cankova

Slovenski in avstrijski dvolastniki ali najemniki zemljišč na obmejnem območju, ki imajo svoja zemljišča na obeh straneh državne meje in tam opravljajo kmetijska ali gozdarska dela, lahko mejo prestopajo tudi na petih mestih, ki niso kontrolne točke, a so bila za prestop usklajena z avstrijskimi varnostnimi organi, pri čemer te osebe ne smejo zapuščati svojega zemljišča in se gibati v notranjosti Avstrije:

  • Peč
  • Golica
  • Koprivna
  • Knepsovo sedlo
  • Blekowa Alm

Prehajanje državne meje z Madžarsko

Na cestnih povezavah med Slovenijo in Madžarsko lahko potniki mejo med državama prestopajo na treh kontrolnih točkah:

  • Dolga vas
  • Pince (avtocesta)

Na kontrolnih točkah Hodoš in Pince (lokalna cesta) je dovoljen prehod samo dnevnim delovnim migrantom in dvolastnikom ter najemnikom, in to zgolj s potrdilom delodajalca oziroma izpiska iz zemljiške knjige ali najemne pogodbe, ter za obisk ožjih družinskih članov.

Upravičenci do prestopa meje Republike Slovenije na določenih kontrolnih točkah morajo upoštevati Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije.

Letališča in pristanišči delujejo

Mednarodni zračni promet trenutno v Sloveniji poteka preko kontrolnih točk na letalskih povezavah za mednarodni zračni promet (na letališčih) v Ljubljani (Brnik), Mariboru (Slivnica) in Portorožu (Sečovlje), pomorske povezave za mednarodni pomorski promet pa preko kontrolnih točk v Kopru in Piranu.

Vstopanje državljanov držav Evropske unije in držav schengenskega območja v Slovenijo

Državljani držav Evropske unije in držav schengenskega območja, ki imajo urejeno stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, lahko prehajajo državno mejo brez omejitev in odrejene karantene. Če v Sloveniji nimajo stalnega ali začasnega prebivališča, si Slovenija pridržuje pravico do zavrnitve vstopa v primeru znakov okužbe oziroma obolenja. V tem primeru se nadaljnje ukrepanje uskladi z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. 14-dnevna karantena je obvezna za tiste državljane Evropske unije ali države schengenskega območja, ki so območje Evropske unije oziroma schengensko območja zapustili za več kot 14 dni.

Vstopanje državljanov tretjih držav v Slovenijo

Državljani tretjih držav brez stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji morajo po vstopu v obvezno 14-dnevno karanteno. Karantena ni obvezna za:

  • osebe, ki imajo v Sloveniji urejeno stalno ali začasno prebivališče;
  • osebe, ki se v Sloveniji udeležijo pogreba bližnjega sorodnika in našo državo zapustijo še isti dan ter imajo dokazilo o datumu in uri pogreba;
  • osebe, ki izvajajo prevoz blaga v Slovenijo ali iz nje v tretjo državo, ter za tovorni promet iz tretjih držav v tranzitu in za osebe, ki so napotene na opravljanje nalog v sektorju mednarodnega prevoza ali z njega;
  • osebe z diplomatskim potnim listom;
  • osebe, ki zagotavljajo nujne storitve, za katere jim je potrdilo izdalo pristojno ministrstvo, in bi lahko zaradi neizvajanja teh storitev zaradi odreditve karantene nastala večja družbena ali gospodarska škoda;
  • pripadnike služb zaščite in reševanja, zdravstva, policije, gasilcev in osebe, ki izvajajo humanitarne prevoze za Slovenijo ter so prestopali mejo zaradi izvajanja svojih nalog;
  • osebe, ki v istem dnevu potujejo skozi Republiko Slovenijo v drugo državo.

Priporočila potnikom

Države zaradi omejevanja širjenja koronavirusa omejujejo prehode meja. Po Evropi in drugih državah sveta so okrnjeni tako letalski kot potniški in železniški promet, zato so vsa potovanja v tujino odsvetovana. Če pa ste se pravkar vrnili iz tujine oziroma poti v tujino ne morete prestaviti ali odpovedati, upoštevajte priporočene preventivne ukrepe

Iskalnik