Skoči do osrednje vsebine

Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti oziroma aids (v angleščini acquired immune deficiency syndrome - AIDS) je napredovana okužba s HIV, virusom človeške imunske pomanjkljivosti (v angleščini human immunodeficiency virus - HIV).

Okužba  se prenaša s  spolnimi odnosi z okuženo osebo in ob izpostavljenosti okuženi krvi, predvsem pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju prepovedanih drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, v času poroda ali po porodu z dojenjem, če se okužba pri materi ne zdravi. Okužba preko sline, znoja, solz ali pika okuženega komarja ni znana.

Stanje in okuženost

V Sloveniji okužbo s HIV dobro obvladujemo. Po merilih razširjenosti epidemije okužbe s HIV, ki jih določata UNAIDS in Svetovna zdravstvena organizacija, se Slovenija uvršča v kategorijo držav z nizko stopnjo epidemije, kjer se okužba s HIV še ni pomembno razširila v nobeni podskupini prebivalstva.

Po ocenah NIJZ naj bi konec leta 2018  v Sloveniji živelo nekaj manj kot 1000 oseb s HIV, od teh naj bi približno 1/5 ne vedela, da je okužena s HIV. Po podatkih o prijavljenih primerih novih diagnoz okužbe s HIV na NIJZ je konec leta 2018 v Sloveniji živelo 657 oseb s prepoznano okužbo s HIV. Med njimi jih je po podatkih Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja 96% prejemalo protiretrovirusna zdravila in med njimi je 600 oseb (95%) imelo virusno breme <40 kopij/ml plazme. Tako večina oseb s prepoznano okužbo s HIV zaradi uspešnega zdravljenja ne more okužiti drugih.  

Najpogostejši način prenosa v Sloveniji je z nezaščitenimi spolnimi odnosi, največje breme okužbe s HIV pa nosijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Število novih in poznih diagnoz med njimi se zmanjšuje, kar je predvidoma posledica okrepljenih vlaganj v preventivo in uspehov kombinirane preventive, predvsem sprememb v dostopnosti testiranja in kulture testiranja med njimi ter takojšnjega zdravljenja ob diagnozi okužbe s HIV.

Statistika je dosegljiva na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije.

Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV

Prvi nacionalni program preprečevanja in obvladovanja AIDS-a v Republiki Sloveniji (1995–2000) je Slovenija dobila leta 1996. Naslednjo Strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV/AIDS za obdobje 2010-2015  je Vlada Republike Slovenije sprejela 26. novembra 2009, trenutno veljavna Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2017-2025 pa je bila sprejeta 6. aprila 2017.

Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV določa štiri prednostna področja delovanja:

  • preprečevanje okužbe s HIV,
  • zagotavljanje zgodnjega prepoznavanja okužb in preprečevanje prenosa, 
  • zdravljenje, oskrbo in profilakso,
  • preprečevanje stigmatizacije in diskriminacije ter opolnomočenje oseb, ki živijo s HIV.

Preprečevanje novih okužb s HIV je, glede na še zmeraj nizko stopnjo okužbe s HIV pri nas, najpomembnejša prioriteta, varna spolnost z uporabo kondoma pa ostaja najbolj učinkovito sredstvo za zaščito pred okužbo s HIV. Dve najpomembnejši usmeritvi sta preprečevanje okužbe HIV pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi in spodbujanje testiranja ob tveganem vedenju.

Testiranje

Zgodnje prepoznavanje okužbe s HIV je pogoj za pravočasno in uspešno zdravljenje, ki vsem osebam s HIV omogoča daljše in kakovostnejše življenje, ključno je tudi za preprečevanje novih okužb s HIV. Za zgodnejše prepoznavanje okužb so pomembni promocija zaupnega testiranja s svetovanjem, še posebej med osebami z večjim tveganjem za okužbo s HIV (predvsem med mladimi in med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi), dobra dostopnost testiranja in kakovostna laboratorijska diagnostika. Testiranje na okužbo s HIV se izvaja na vseh ravneh zdravstvenega varstva skladno s strokovnimi smernicami.

Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV  dolgoročno  kot najbolj priporočljiv način testiranja predvideva  zaupno testiranje pri izbranem zdravniku, ki za pacienta in zdravnika ne pomeni dodatnih stroškov, saj lahko na podlagiSplošnega dogovora zdravstveni domovi, zasebni zdravniki oziroma izvajalci s koncesijo ter bolnišnice za programe splošnih ambulant, ginekoloških dispanzerjev, ginekoloških ambulant in ambulant za bolezni dojk  zaračunavajo testiranje na HIV ZZZS-ju kot »ločeno zaračunljiv material« v skladu s priporočili, ki jih je določilo Ministrstvo za zdravje.

Dostopnost testiranja

Zaupno testiranje s svetovanjem pri izbranem zdravniku v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki za uporabnika in zdravnika ne pomeni dodatnega finančnega bremena, je najbolj enostaven in hiter način testiranja.

Anonimno brezplačno testiranje na HIV ter hepatitisa B in C je dostopno Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Testiranje v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, je na voljo na testirnem mestu v Ljubljani  in občasno drugod na terenu.

Testiranje je na razpolago tudi na posebnih testirnih mestih po vsej Sloveniji.

Prodaja testov za HIV preko spleta v Sloveniji ni dovoljen

Preko spletne prodaje je možno kupiti različne teste za testiranje na HIV. Skladno z Zakonom o medicinskih pripomočkih je promet na drobno z in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki za samotestiranje na okužbo HIV v Sloveniji dovoljen le v lekarnah. In vitro diagnostični medicinski pripomočki za samotestiranje na okužbo HIV, ki izpolnjujejo zahteve iz zakona, morajo biti označeni z oznako CE, ki jo mora spremljati številka priglašenega organa. 

Pri nakupu testov za HIV preko spleta ni jamstva za njihovo kakovost (izdelka samega in navodil za uporabo), za zanesljivost rezultatov (specifičnost, občutljivost) ter pravilnost shranjevanja in transporta s strani ponudnika. Če na spletu zasledite tak izdelek, gre za prodajo, ki je v nasprotju z zakonom, pristojni organ pa je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, ki ima pristojnosti pri nadzoru skladno z zakonom.