Skoči do osrednje vsebine

Širjenje virusa SARS-CoV-2 (koronavirus) se v Sloveniji umirja, zato je vlada na podlagi strokovne ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kar državi omogoča Zakon o nalezljivih boleznih, 15. maja preklicala epidemijo, ki jo je razglasila 12. marca.

Aktualni podatki

Datum Opravljeni testi Pozitivne osebe Hospitalizirane osebe Osebe na intenzivni negi Odpuščeni iz bolnišnice Umrli
27. 5. 2020 631 2 7 2 1 0

Kljub preklicu epidemije virus ostaja med nami, zato je še naprej treba upoštevati vse ukrepe.

Ne glede na spodbudno umirjanje pa nevarnost širjenja še vedno obstaja, zato je treba dosledno upoštevati medsebojno razdaljo, higieno rok in kašlja ter izolirati bolne. V zaprtih javnih prostorih sta obvezna razkuževanje rok in nošenje maske oziroma rute ali šala.

Vse pristojne institucije že ves čas natančno spremljajo dogajanje, obveščajo javnost o preventivnih ukrepih, sprejemajo ukrepe za zajezitev širjenja okužb in postopno sproščajo ukrepe. Razmere v Sloveniji in svetu natančno spremlja tudi Sekretariat Sveta za nacionalno varnost. Ob razglasitvi epidemije zaradi naglega naraščanja števila primerov okužb je bil aktiviran tudi državni načrt. S tem je Slovenija sledila razglasitvi pandemije, kar je storila Svetovna zdravstvena organizacija.

Kljub zdajšnjemu sproščanju ukrepov pa so v Sloveniji še vedno prepovedana vsa množičnejša zbiranja oziroma združevanja na javnih krajih, kjer bi se družilo več kot 50 posameznikov na istem mestu. Prav tako ostaja prepovedano ponujanje storitev najemanja nastanitev v stavbah, ki imajo na voljo več kot 30 sob, v nastanitvenih objektih za potrebe zdraviliškega zdravljenja, prepovedano je ponujanje storitev wellness in fitnes centrov, bazenov in vodnih dejavnosti ter diskotek in nočnih klubov. Prepovedana pa je tudi prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih.

Ali vas skrbi, da ste okuženi?

Če ste zboleli (kašelj, vročina, težko dihanje), prosimo:

  • Ostanite doma in se izogibajte vsem stikom, saj je nujno, da se umaknete v samoizolacijo.
  • Pokličete osebnega zdravnika oziroma dežurnega zdravnika v najbližji dežurni ambulanti, če kličete zunaj delovnega časa svojega zdravnika.
  • Bolnik, ki sumi, da je okužen z novim koronavirusom, praviloma najprej o tem izključno s telefonskim klicem sporoči svojemu osebnemu zdravniku. Ta bo po pogovoru z bolnikom in posvetu z lokalnim epidemiologom ocenil, ali je sum upravičen ali ne. Če bo ocenil, da je sum upravičen, bo bolniku po telefonu podal zelo podrobna navodila, kako naprej ukrepati oziroma kdaj, kje in kako bo bolnik obravnavan. Bolnikov prvi stik tako ostaja izbrani osebni zdravnik oziroma urgentna služba, če osebni zdravnik ni dosegljiv.
  • K zdravniku, po nujno medicinsko pomoč ali v bolnišnico ne hodimo osebno. Če moramo poiskati nujno medicinsko pomoč, prej obvezno pokličemo.
  • Če zdravnik bolnika napoti na nadaljnjo obravnavo, je priporočljivo, da se bolnik do zdravstvene ustanove, kamor je napoten, odpelje z osebnim vozilom in ne z javnim prevozom, torej vlakom, avtobusom ali taksijem. Posameznik mora ves čas dosledno spoštovati higieno kašlja, tako da kašlja izključno v robec ali rokav. Pred odhodom od doma mora roke temeljito umiti s toplo vodo in milom. 
  • Pri okužbi s koronavirusom se za zdaj lahko zdravijo le simptomi, saj zdravila ali cepiva še ni na voljo. Bolniku se z zdravili poskušajo lajšati težave, kot denimo za zniževanje vročine, ob težjem poteku bolezni pa se bolniku poskuša z umetnim predihavanjem, dodajanjem kisika in nadomeščanjem tekočine okrepiti delovanje pljuč.

Najpogostejši znaki za sum okuženosti

Bolezen COVID-19, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2, se najpogosteje kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Za težji potek je značilna pljučnica. 

Okužbe z novim koronavirusom ne moremo razlikovati od drugih povzročiteljev akutnih okužb dihal, vključno s pljučnicami, samo na podlagi poteka bolezni in bolnikovih težav. Za potrditev ali izključitev je potrebno mikrobiološko testiranje. 

Točna inkubacijska doba še ni poznana, glede na druge koronaviruse in preliminarne podatke, pa je ocenjena med dvema in 12 dnevi, najbrž ne več kot 14 dni. V povprečju naj bi bila inkubacijska doba dolga približno šest dni. 

Novi koronavirus se med ljudmi širi kapljično, s kapljicami sline ob kihanju in kašljanju. To pomeni, da je za prenos potreben tesnejši stik z bolnikom, manj od 1,5 metra oddaljenosti. Za zdaj še ni zanesljivih dokazov, da bi se z novim koronavirusom okužili ob stiku z onesnaženimi površinami.

Prav tako ni dokazov, da bi se virus prenašal po zraku (aerosolno).

Za preprečevanje okužbe s koronavirusom sta zato potrebna dosledno vsakodnevno večkratno umivanje rok z vodo in milom ter stroga higiena kašlja. Veljajo enaka načela preventive kot pri preprečevanju drugih nalezljivih bolezni, ki povzročajo okužbe dihal. 

Približno 80 odstotkov obolelih to bolezen premaga brez hujših zdravstvenih težav, s simptomi zgolj prehlada ali gripe. Pri težji obliki bolezni pa se lahko razvije pljučnica ali močan bronhitis.

Skrbimo za higieno kašlja in redno umivanje rok

  • Če zbolimo, ostanimo doma.
  • Izogibamo se zaprtih prostorov in skrbimo za redno zračenje.
  • Izogibamo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.
  • Upoštevamo pravila higiene kašlja in si redno umivamo roke z milom in toplo vodo.
  • Če voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke, v njem naj bo najmanj 60 odstotkov alkohola. Razkužilo za roke je namenjeno samo za zunanjo uporabo. Sredstva za čiščenje oziroma razkuževanje površin niso namenjena čiščenju oziroma razkuževanju kože.
  • Pomembno je, da roke najprej dobro splaknemo pod toplo tekočo vodo.
  • Z milom, ki ga nanesemo po vsej površini rok, si drgnemo roke eno minuto, po vseh predelih (dlani, hrbtišči, med prsti, palca in tudi pod nohti obeh rok).
  • Milo z rok dobro speremo s toplo vodo.
  • S papirnato brisačo za enkratno uporabo si roke obrišemo do suhega. Pipo zapremo s papirnato brisačo in pazimo, da se je z umitimi rokami ne dotaknemo več.
  • V zaprtih javnih prostorih je obvezno razkuževanje rok.
  • Ne dotikamo se oči, nosu in ust.
  • Ko začutimo, da bomo zakašljali oziroma kihnili, si usta in nos pokrijemo s papirnatim robčkom. Če tega nimamo pri sebi, zakašljamo oziroma kihnemo v zgornji del rokava.
  • Papirnati robček po vsaki uporabi dosledno odvržemo v koš.
  • Po kašljanju oziroma kihanju si roke vsakič umijemo z milom in vodo.

Splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna

Pomembno je, imamo v zaprtih javnih prostorih usta in nos dosledno zakrita z masko, ruto ali šalom, pa tudi, če imamo okužbo dihal ali skrbimo za koga s takšno okužbo.

  • Za pravilno uporabo zaščitne maske na obrazu je bistveno, da si še pred nameščanjem maske, dobro umijemo roke z milom in vodo ali si jih razkužimo.
  • Masko nato obrnemo tako, da je vgrajena kovinska žička na vrhu. Pri barvni maski pazimo, da je bela stran obrnjena navznoter.
  • Zanke zataknemo za ušesa, vgrajeno kovinsko žico pa pritisnemo ob nos, da se maska tesno prileže obrazu.
  • Masko zatem zadržimo na nosu, njen spodnji del pa potegnemo pod brado.
  • Pravilno nameščena maska mora pokrivati usta, nos in brado. Če nosimo očala, masko namestimo pod očala.
  • Maska je namenjena enkratni uporabi in jo je treba zamenjati po dveh urah oziroma takoj, ko postane vlažna.
  • Tudi pred pravilno odstranitvijo maske poskrbimo, da si najprej dobro umijemo roke z milom in vodo ali si jih razkužimo.
  • Pazimo, da masko primemo samo za ušesne zanke, saj se sicer lahko okužimo. 
  • Masko vstavimo v plastično vrečko, ki jo z vozlom oziroma elastiko dobro zapremo in jo na varnem mestu hranimo 72 ur.
  • Vrečko z masko po pretečenih 72 urah odvržemo v koš z mešanimi odpadki.
  • Ob koncu si znova umijemo oziroma razkužimo roke.

Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh

Ne glede na pojav koronavirusa ima država izdelan državni načrt za pojav nalezljivih bolezni, ki pomeni veliko grožnjo javnemu zdravju. Državni načrt vsebuje natančne protokole ukrepanja in je namenjen utečenemu delovanju vseh ključnih deležnikov na državni ravni. 

Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh se praviloma sproži, ko je razglašena epidemija oziroma pandemija nalezljive bolezni pri ljudeh na območju ali delu Republike Slovenije in je treba poleg služb v zdravstveni dejavnosti in drugih služb uporabiti tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.

Ko se sproži Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, so sproženi tudi regijski načrti zaščite in reševanja ali posamezni deli občinskih načrtov zaščite in reševanja na ogroženem oziroma okuženem območju, kjer je epidemija oziroma pandemija nalezljive bolezni pri ljudeh.

Predlog za sprožitev Državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh poda minister za zdravje, odločitev o aktiviranju Državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh pa sprejme poveljnik Civilne zaščite.

Zakonodaja, ki omogoča razglasitev epidemije

Iskalnik