Skoči do osrednje vsebine

Širjenje virusa SARS-CoV-2 se v Sloveniji trenutno umirja, zato je vlada 15. maja preklicala epidemijo, ki jo je razglasila 12. marca, na podlagi strokovne ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kar državi omogoča Zakon o nalezljivih boleznih.

Aktualni podatki

Datum Opravljeni testi Pozitivne osebe Hospitalizirane osebe Osebe na intenzivni negi Odpuščeni iz bolnišnice Umrli
24. 5. 2020 256 1 16 3 2 0

Kljub preklicu epidemije virus ostaja med nami, zato je še naprej potrebno upoštevati vse ukrepe.

Ne glede na spodbudno umirjanje pa nevarnost širjenja še vedno obstaja, zato je treba dosledno upoštevati fizično razdaljo, higieno rok in kašlja ter izolirati bolne. V zaprtih javnih prostorih je obvezno razkuževanje rok in nošenje maske oziroma rute ali šala.

Vse pristojne institucije že ves čas natančno spremljajo dogajanje, obveščajo javnost o preventivnih ukrepih, sprejemajo ukrepe za zajezitev širjenja okužb in postopno sproščanje ukrepov. Razmere v Sloveniji in svetu natančno spremlja tudi Sekretariat Sveta za nacionalno varnost. Ob razglasitvi epidemije, zaradi naglega naraščanja števila primerov okužb, je bil aktiviran tudi državni načrt. S tem je Slovenija sledila razglasitvi pandemije Svetovne zdravstvene organizacije.

Kljub trenutnemu sproščanju ukrepov, pa so v Sloveniji še vedno prepovedana vsa množičnejša zbiranja oziroma združevanja na javnih krajih, kjer bi se družilo več kot 50 posameznikov na istem mestu. Prav tako ostaja prepovedano ponujanje storitev najemanja nastanitev v objektih, ki razpolagajo z več kot 30 sobami,  v nastanitvenih objektih za potrebe zdraviliškega zdravljenja, prepovedano je ponujanje storitev wellness in fitness centrov, bazenov in vodnih dejavnosti ter diskotek in nočnih klubov. Prepovedana pa je tudi je prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih.

Ali vas skrbi, da ste okuženi?

Če ste zboleli (kašelj, vročina, težko dihanje), prosimo:

  • Da ostanete doma in se izogibajte stikom z ljudmi, saj je bistveno, da se umaknemo v samoizolacijo.
  • Da pokličete osebnega zdravnika oziroma dežurnega zdravnika v najbližji dežurni ambulanti, če kličete izven delovnega časa vašega zdravnika.
  • Da bolnik, ki sumi, da je na okužen z novim koronavirusom praviloma najprej o tem, izključno s telefonskim klicem, sporoči svojemu osebnemu zdravniku. Ta bo po pogovoru z bolnikom in posvetu z lokalnim epidemiologom ocenil, ali je sum upravičen ali ne. Če bo ocenil, da je sum upravičen, bo bolniku prek telefona podal zelo podrobna navodila, kako ukrepati dalje oziroma kdaj, kje in kako bo bolnik dalje obravnavan. Bolnikov prvi kontakt tako ostaja izbrani osebni zdravnik oziroma urgentna služba, če osebni zdravnik ni dosegljiv.
  • K zdravniku, po urgentno medicinsko pomoč ali v bolnišnico torej ne hodimo osebno. Če moramo poiskati nujno medicinsko pomoč, prej obvezno tja pokličemo.
  • Če zdravnik bolnika napoti na nadaljnjo obravnavo, je priporočljivo, da se do zdravstvene ustanove, kamor je napoten, odpelje z osebnim vozilom in ne z javnim prevozom, torej vlakom, avtobusom ali taksijem. Posameznik pa mora ves čas tudi dosledno spoštovati higieno kašlja, tako da kašlja izključno v robec ali rokav. Pred odhodom od doma pa poskrbeti tudi za temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom. 
  • Pri okužbi s koronavirusom se za zdaj lahko zdravijo le simptomi, saj zdravila ali cepiva zaenkrat še ni na voljo. Bolniku se z zdravili poskušajo lajšati težave, kot denimo za zniževanje vročine, ob težjem poteku bolezni pa se bolniku poskuša z umetnim predihavanjem, dodajanjem kisika in nadomeščanjem tekočine tudi okrepiti delovanje pljuč.

Najpogostejši znaki, ki lahko pokažejo na sum okuženosti

Bolezen COVID-19, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2, se najpogosteje kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Za težji potek je značilna pljučnica. 

Okužbe z novim koronavirusom ne moremo razlikovati od drugih povzročiteljev akutnih okužb dihal, vključno s pljučnicami, samo na podlagi poteka bolezni in bolnikovih težav. Za potrditev ali izključitev je potrebno mikrobiološko testiranje. 

Točna inkubacijska doba še ni poznana, glede na ostale koronaviruse in preliminarne podatke, pa je ocenjena med 2 in 12 dnevi, najbrž ne več kot 14 dni. V povprečju naj bi bila inkubacijska doba dolga približno 6 dni. 

Novi koronavirus se med ljudmi širi kapljično, s kapljicami sline ob kihanju in kašljanju. To pomeni, da je za prenos potreben tesnejši stik z bolnikom, manjši od 1,5 metra. Za zdaj še ni zanesljivih dokazov, da bi se z novim koronavirusom okužili ob stiku z onesnaženimi površinami.

Prav tako ni dokazov, da bi se virus prenašal po zraku (aerosolno).

Za preprečevanje okužbe s koronavirusom je zato potrebno dosledno vsakodnevno večkratno umivanje rok z vodo in milom ter stroga higiena kašlja. Veljajo enaka načela preventive, kot pri preprečevanju drugih nalezljivih bolezni, ki povzročajo okužbe dihal. 

Približno 80 % obolelih to bolezen premaga brez hujših zdravstvenih težav, ob simptomih zgolj prehlada ali gripe. Pri težji obliki bolezni pa se lahko razvije pljučnica ali močan bronhitis.

Skrbimo za higieno kašlja in redno umivanje rok

  • Če zbolimo, ostanemo doma.
  • Izogibamo se zaprtih prostorov, poskrbimo za redno zračenje.
  • Izogibamo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.
  • Upoštevamo pravila higiene kašlja in si redno umivamo roke z milom in toplo vodo.
  • Če voda in milo nista dostopna, za razkuževanje rok uporabimo namensko razkužilo za roke. Vsebnost alkohola v razkužilu za roke naj bo najmanj 60 odstotkov. Razkužilo za roke je namenjeno samo za zunanjo uporabo. Sredstva za čiščenje oziroma razkuževanje površin niso namenjena čiščenju oziroma razkuževanju kože.
  • Pomembno je, da roke najprej dobro splaknemo pod toplo tekočo vodo.
  • Z milom, ki ga nanesemo po celotni površini rok, si drgnemo roke 1 minuto, po vseh predelih (dlani, hrbtišča, med prsti, palca in tudi pod nohti obeh rok).
  • Milo dobro speremo z rok s toplo vodo.
  • S papirnato brisačo za enkratno uporabo si roke obrišemo do suhega. Pipo zapremo s papirnato brisačo in pazimo, da se je z umitimi rokami ne dotaknemo več.
  • V zaprtih javnih prostorih je obvezno razkuževanje rok.
  • Ne dotikamo se oči, nosu in ust.
  • Ko začutimo, da bomo zakašljali oziroma kihnili, si pokrijemo usta in nos s papirnatim robčkom. Če tega pri sebi nimamo, zakašljamo oziroma kihnemo v zgornji del rokava.
  • Papirnat robček po vsaki uporabi dosledno odvržemo v koš.
  • Po kašljanju oziroma kihanju si vsakič umijemo roke z milom in vodo.

Splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna

Pomembno je, imamo v zaprtih javnih prostorih dosledno zakrita usta in nos z masko, ruto ali šalom v zaprtih javnih prostorih, pa tudi, če imate okužbo dihal ali skrbite za koga s takšno okužbo.

  • Za pravilno namestitev zaščitne maske na obraz je bistveno, da si, še preden si masko sploh začnemo nameščati, najprej dobro umijemo roke z milom in vodo ali si jih razkužimo.
  • Masko nato obrnemo tako, da je vgrajena kovinska žička na vrhu. Pri barvni maski pazimo, da je bela stran obrnjena navznoter.
  • Zanke zataknemo za ušesa, vgrajeno kovinsko žico pa pritisnemo ob nos, da se maska tesno prileže obrazu.
  • Masko zatem zadržimo na nosu, njen spodnji del pa potegnemo pod brado.
  • Pravilno nameščena maska mora pokrivati usta, nos in brado. Če nosite očala, masko namestite pod očala.
  • Maska je namenjena enkratni uporabi in jo je treba zamenjati po dveh urah oziroma takoj, ko postane vlažna.
  • Pri čemer pa tudi pred pravilno odstranitvijo maske poskrbimo, da si najprej dobro umijemo roke z milom in vodo ali si jih razkužimo.
  • Pazimo, da masko primemo samo za ušesne zanke, saj se sicer lahko okužimo. 
  • Masko vstavimo v plastično vrečko, ki jo z vozlom oziroma elastiko dobro zapremo in jo na varnem mestu hranimo 72 ur.
  • Vrečko z masko po pretečenih 72 urah odvržemo v koš z mešanimi odpadki.
  • Ob koncu pa si ponovno umijemo oziroma razkužimo roke.

Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh

Ne glede na pojav koronavirusa ima država izdelan državni načrt za pojav nalezljivih bolezni, ki pomeni veliko grožnjo javnemu zdravju. Državni načrt vsebuje natančne protokole ukrepanja in je namenjen utečenemu delovanju vseh ključnih deležnikov na državni ravni. 

Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh se praviloma aktivira, ko je razglašena epidemija oziroma pandemija nalezljive bolezni pri ljudeh na območju ali delu Republike Slovenije in je treba poleg služb v zdravstveni dejavnosti in drugih služb uporabiti tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.

Ko se aktivira Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, so aktivirani tudi regijski načrti zaščite in reševanja ali posamezni deli občinskih načrtov zaščite in reševanja na ogroženem oziroma okuženem območju, kjer je prišlo do pojava epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh.

Predlog za aktiviranje Državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh poda minister za zdravje, odločitev o aktiviranju Državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh pa sprejme poveljnik Civilne zaščite.

Zakonodaja, ki omogoča razglasitev epidemije

Iskalnik