Skoči do osrednje vsebine

Omejitve prodaje blaga in storitev

Za čimbolj učinkovito zaustavitev širjenja koronavirusa smo začasno prepovedali ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom. Prodaja blaga in storitev je dovoljena le izjemoma. Odprte ostajajo vse tiste storitve, s katerimi zagotavljamo preskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami.

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji določa, da je začasno prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije. Odlok je v veljavi od 27. februarja do vključno 5. marca 2021. 

Področje uporabe in izjeme, navedene v odloku, se po neobvezujočem mnenju ministrstva tolmačijo na način, ki izhaja iz spodnjih točk.

Področje uporabe odloka

  • Z odlokom so prepovedane vse dejavnosti, pri katerih gre za odnos podjetje – potrošnik (B2C) in niso navedene med izjemami.
  • Z odlokom se ne ureja razmerij med podjetji (B2B).
  • Z odlokom se ne ureja tehničnih pregledov.
  • Sproščanje področnih dejavnosti urejajo pristojna ministrstva (na primer kulturne ustanove, športno rekreacijske storitve).

Prepoved obratovanja

Začasno je prepovedano obratovanje vseh dejavnosti, ki ponujajo in prodajajo blago in storitve neposredno potrošnikom. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov:

  • gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari,
  • diskoteke in nočni klubi,
  • kinematografi,
  • igralnice,
  • velnesi.

Dovoljeno obratovanje

Ponujanje in prodajanje blaga in storitev v okviru izjem, ki zahtevajo izvedbo testa, je dovoljeno le pod pogojem, da zaposleni, ki izvajajo tovrstno ponudbo in prodajo blaga in storitev, enkrat tedensko opravijo testiranje na prisotnost SARS-CoV-2 (Covid-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi. Ponujanje in prodajanje tovrstnega blaga in storitev torej lahko opravljajo le zaposleni, ki imajo negativni izvid testa, opravljenega v Republiki Sloveniji. Testirati se morajo vsi zaposleni, tudi tisti, ki nimajo neposrednega stika s potrošnikom.

Testiranje pa ni potrebno osebi, ki:

  • predloži negativni rezultat testa na virus SARS-CoV-2 s testom PCR ali testom HAG, ki ni starejši od 48 ur,
    • oseba se je med vikendom preventivno testirala zasebno, ker je želela smučati ali obiskati sorodnik.
  • ima potrdilo o cepljenju zoper Covid-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj 7, Moderna 14 in od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca najmanj 21 dni,
  • ima potrdilo o pozitivnem rezultatu testa PCR ali testa HAGT, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali
  • ima potrdilo zdravnika, da je prebolela Covid-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev.
    • Potrdilo zdravnika bodo na primer rabile zlasti osebe, ki niso opravile testa na virus SARS-CoV-2, ker so zbolele po tem, ko so za COVID-19 zboleli že ostali člani gospodinjstva, ki so imeli pozitiven test na virus SARS-CoV-2.

Potrdila o testiranju se upoštevajo, če so bila izdana v državah članicah Evropske unije oziroma državah članicah schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in NLZOH prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH.

Pogoja testiranja potrošnikov ni več pri nobeni dejavnosti, ki je omejena z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji.

Dejavnosti, ki so odprte brez testa za zaposlene:

  • lekarne,
  • bencinske servise,
  • finančne storitve,
  • geodetske storitve,
  • pošto,
  • dostavne službe,
  • dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
  • gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
  • individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve,
  • osebni prevzem blaga ali hrane, razen alkohola in alkoholnih pijač, na prevzemnih mestih, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 6. in 21. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
  • čistilne servise in čistilnice,
  • servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
  • druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja,
  • ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo, kot ju ureja zakon, ki ureja varstvo potrošnikov.
  • opravljanje dejavnosti priprave jedi in pijač v primeru dostave,
  • opravljanje dejavnosti priprave in strežbe jedi ter pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance.

Dejavnosti, ki so odprte ob pogoju testa za zaposlene:

  • opravljanje trgovinske dejavnosti, kot jo ureja zakon, ki ureja trgovino,
    • pri opravljanju trgovinske dejavnosti, kot jo ureja Zakon o trgovini, gre za trgovinsko dejavnost, ki se opravlja v prodajnih objektih ali zunaj njih (potujoča prodajalna, na premični stojnici, s prodajnim avtomatom, na daljavo in na tržnici), in sicer ne glede na vrsto blaga in prodajno površino.
    • s to izjemo so zajete tudi do sedaj veljavne izjeme prodajaln, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, prodajaln z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, kmetijskih prodajaln, specializiranih prodajaln z otroškim programom, prodajaln s površino do 400 m2, ne glede na vrsto blaga, tržnic, trafik in kioskov za prodajo časopisov in revij in premičnih stojnic za prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov kmetovalcev.
  • druge servisne delavnice s površino do 400 m2 ter storitve izdelave, vzdrževanja in montaže
    • omejitev površine 400 m2 velja za servisne delavnice, za storitve izdelave, vzdrževanja in montaže pa omejitve glede površine ni,
    • med storitve izdelave, vzdrževanja in montaže sodijo servisne storitve malega gospodarstva, kot npr. šiviljstvo, čevljarstvo, računalniški, elektro in telekomunikacijski servisi, vodovodne in ogrevalne inštalacije, urarstvo, zlatarstvo, mizarstvo, montažerstvo, fotografi, avtopralnice, storitve vrtnarij in drevesnic,
    • v to izjemo ne sodijo storitve na področju gradbeništva (npr. fasaderska dela, krovska dela, zunanje vzdrževanje stavb), saj so v skladu z 8. točko 2. člena Odloka dovoljena zgolj gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki,
    • v to izjemo sodijo vse avtopralnice, ne glede na to, kje se nahajajo, zato za vse zaposlene, ki opravljajo dejavnost avtopralnice, velja pogoj testiranja. Pogoj testiranja zaposlenih, ki opravljajo dejavnost avtopralnice, tako velja tudi v primeru, če se npr. avtopralnice nahajajo v okviru bencinskega servisa ali servisne delavnice, v kateri se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles.
  • storitve nepremičninskega posredovanja,
  • storitve higienske nege (kot na primer storitve frizerskih salonov, kozmetične dejavnosti, pedikura, manikura, dejavnosti salonov za nego telesa),
    • pogoj testiranja zaposlenih se na novo določa tudi pri storitvah frizerskih salonov, medicinske pedikure in medicinske manikure, prav tako pa še naprej velja pogoj testiranja zaposlenih pri vseh ostalih kozmetičnih dejavnostih (ličenje, manikura, nameščanje umetnih nohtov, nega obraza), pedikuri, dejavnostih salonov za nego telesa (savne in kopeli, solariji, saloni za masažo),…
  • storitve strokovnega oziroma poslovnega izobraževanja in usposabljanja do 10 oseb (kot na primer inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice),
    • izjema velja tudi za skupinske izobraževalne storitve do 10 oseb,
    • izjema velja na primer za inštrukcije, jezikovne šole, strokovne delavnice zasebne glasbene šole, ki nimajo koncesije in ne izvajajo javnega programa.
  • storitve salonov za nego živali, 
    • sem spadajo tudi storitve pasjih hotelov.

Dodatna splošna pojasnila

Osebni prevzem na prevzemnem mestu in prodaja na daljavo

Ne glede na dejavnost je dovoljen osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, in sicer med 6. in 21. uro. Za osebni prevzem blaga se šteje prevzem zapakiranega blaga. Dovoljena je tudi prodaja na daljavo.

Pri prodaji na daljavo (na primer spletna prodaja, naročilo po telefonu) je pomembno, da se do trenutka sklenitve pogodbe uporablja izključno sredstva za komuniciranje na daljavo. Pogodba je sklenjena, ko se potrošnik in podjetje dogovorita o bistvenih sestavinah pogodbe (zlasti o predmetu in ceni). Izročitev blaga se lahko nato izvede preko pošte oziroma dostavne službe ali pa z osebnim prevzemom na prevzemnem mestu. Potrošnikom svetujemo, da plačilo opravijo z nakazilom že pred prevzemom blaga, v primeru plačevanja ob prevzemu blaga pa svetujemo kartično plačilo.

Prevzemno mesto mora biti funkcionalno ločen prostor od prodajalne (na primer skladišče). Gostincu ni potrebno preurejati gostinskega obrata (okna, vrata, stene), ampak je dovolj, da si začasno uredi "prevzemno mesto" zunaj gostinskega obrata (na primer postavitev mize) z namenom , da se strankam prepreči vstop v gostinski obrat. Na prevzemnem mestu je treba upoštevati vsa higienska priporočila Ministrstva za zdravje in NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki so objavljena na spletni strani ministrstva in NIJZ.

Priprava jedi in pijač brez časovne omejitve

Opravljanje dejavnosti priprave jedi in pijač v primeru dostave, in opravljanje dejavnosti priprave in strežbe jedi ter pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance je dovoljeno brez časovne omejitve in pod pogojem, da se zagotovi minimalni stik med uporabniki teh storitev ter upoštevanje vseh higienskih priporočil ministrstva, pristojnega za zdravje in NIJZ.

Spoštovanje preventivnih ukrepov

Pri izvajanju vseh dejavnosti je potrebno 

  • zagotavljati minimalni možni stik s potrošniki,
  • prostore redno prezračevati oziroma zagotavljati ustrezno ventilacijo,
  • razkuževanje rok za stranko pred vstopom in ob izstopu iz prostorov ter
  • upoštevati priporočila NIJZ.

Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, se omeji na 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov. Če gre za odprto tržnico, se dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom omeji na 10 kvadratnih metrov na posamezno stranko.

Odgovorna oseba posamezne trgovine oziroma tržnice mora zagotoviti upoštevanje pogojev.

V primeru frizerskih salonov, je kljub navedenim omejitvam dovoljeno, da so v salonu lahko sočasno tudi starši z nesamostojnim otrokom, ali spremstvo v primeru ostarelih ali drugih oseb, ki potrebujejo spremstvo.

Trgovski centri

Trgovski centri morajo zagotavljati 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru, hkrati pa je potrebno upoštevati tudi omejitev 30 kvadratnih metrov na posamezno trgovino v sklopu trgovskega centra in imeti ločen vhod in izhod za stranke

Upravljavec trgovskega centra mora zagotoviti upoštevanje pogojev.

Prepoved konzumiranja hrane in pijače na javnih površinah

Prepoved konzumiranja hrane in pijače je vezana zgolj na prevzeto hrano in pijačo na prevzemnih mestih. Navedeno pomeni, da se hrana in pijača prevzeta na prevzemnih mestih, ne sme zaužiti na območju prevzemnega mesta (npr. ob McDonaldsu, ob kioskih s hitro prehrano, bifejih - coffe to go, prevzem malic v gostiščih in podobno). 

Ponudniki ne smejo omogočati konzumiranja hrane in pijače na območju objekta, kjer izvajajo storitev (npr. ne sme biti miz, stolov ali stojnic). Prav tako naj ponudniki opozorijo potrošnike o prepovedi konzumacije prevzete hrane in pijače na območju prevzemnega mesta.

Prepoved torej ne velja generalno kot prepoved konzumiranja hrane in pijače na javnih površinah. Kljub temu pa morajo potrošniki spoštovati tudi določbe vseh drugih veljavnih odlokov, ki opredeljujejo omejitve ravnanj prebivalstva na javnih mestih.

Prepoved osebnega prevzema alkohola in alkoholnih pijač na prevzemnem mestu

Prepoved se nanaša zlasti na osebni prevzem alkohola in alkoholnih pijač v gostinskih obratih, saj ta prepoved dopolnjuje prepoved konzumiranja prevzete hrane in pijače na javnih površinah. 

Zakon o omejevanju porabe alkohola, alkoholno pijačo definira kot vsako pijačo, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pijača pa kot alkoholna pijača, ki vsebuje več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola.

Opravljanje dejavnosti v razmerji med podjetji (B2B)

Če storitev koristi podjetje, mora upravičiti poslovni namen koriščenja te storitve, kar presojajo inšpekcijski organi na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v konkretnem primeru.

Dovoljen je na primer poslovni najem apartmaja zaradi opravljanja delovnih nalog, težje pa je izkazati poslovni namen sestanka v na primer savni ali diskoteki. Prav tako koriščenje bazenskih kapacitet v hotelu ni stvar poslovne dejavnosti, pač pa so to dodatne storitve, ki niso dovoljene.

Poslovanje gostinskih obratov na način B2B

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji prepoveduje dejavnosti, pri katerih gre za odnos podjetje -potrošnik (B2C) in niso navedene med izjemami. S tem odlokom pa se ne ureja razmerij med podjetji (B2B).

Tako lahko, na primer eno podjetje na podlagi pogodbe pripravlja malice za delavce drugega podjetja, vendar pa je ob tem treba spoštovati tudi druge odloke, ki so trenutno v veljavi, in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ).

Še posebno je v tem kontekstu relevanten Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (odlok MNZ) in Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1).

Javni kraj je v skladu z ZJRM-1 razdeljen v dve kategoriji:

  • absolutno javni kraj, kjer je dostop omogočen prosto nedoločenemu številu ljudi brez pogojev, in
  • relativno (pogojno) javni kraji, kjer je dostop omogočen pod določenimi pogoji (štadioni, kino, gledališče, razstavni prostor).

Iz tega tolmačenja je nastala 2. točka prvega odstavka 2. člena ZJRM-1 v skladu s katero je javni kraj vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur; zasebni prostor pa je določen v 3. točki prvega odstavka 2. člena ZJRM-1 kot prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika ali lastnice, posestnika ali posestnice, ali druge upravičene osebe.

Za lažjo ponazoritev ravnanja podjetij, ki je skladno z zakonodajo, so v nadaljevanju opisani trije scenariji. Poudariti je potrebno, da v okviru odnosa med pravnimi osebami (B2B) ni dovoljena organizacija slavja, praznovanja ali porok, saj prepoved iz odloka MNZ velja splošno za vse.

  • SCENARIJ A: Podjetje se pogodbeno dogovori z gostinskim obratom, da bodo izključno in samo njegovi zaposleni malicali v gostinskem obratu.
    • Če je to ustrezno opredeljeno s pogodbo, v tem primeru v prostorih gostinskega obrata odlok MNZ ne učinkuje, saj v tem primeru gostinski obrat nima elementov javnega prostora. 
    • Če gre za sklenitev pogodbe med gostinskim obratom in podjetjem za namen prehranjevanja delavcev med delovnim časom, se ta prostor namreč ne šteje za javni prostor, saj je v njega dostop omejen na enak način, kot v podjetje (v katerega tudi ne more vstopiti vsakdo, niti pod določenimi pogoji: za vstop mora predhodno pridobiti soglasje lastnika podjetja).
  • SCENARIJ B: Več podjetij se pogodbeno dogovori z istim gostinskim obratom, da bodo njihovi delavci tam malicali v različnih časovnih terminih (na primer eno podjetje ob 11.00, drugo ob 12.00 in tretje ob 17.00) ali istočasno v različnih prostorih gostinskega obrata.
    • Takšna ureditev že lahko pomeni, da ima gostinski obrat elemente javnega prostora, zato v takem primeru odlok MNZ lahko učinkuje in bi bilo v tem primeru v posameznem prostoru dovoljeno zbiranje (in malicanje) največ 10 oseb ob spoštovanju priporočil NIJZ (razdalja, razkuževanje, maske).
    • Ker vnaprej ni mogoče abstraktno opredeliti, kakšen razmik med časovnimi termini ali prostori bi konkretnemu gostinskemu obratu že dajal elemente javnega prostora, je presoja, ali gre pri izpolnjevanju pogodb, ki jih je sklenil posamezni gostinski obrat, za javni prostor, pridržana inšpekcijskim organom na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v konkretnih primerih.
    • Pomembno je, da gostinski obrat element javnega prostora izgubi le v primeru, da termine oziroma svoje prostore v pogodbah s podjetji razporedi tako ločeno, da se nedvoumno zagotovi, da ne prihaja do mešanja zaposlenih (na primer eno podjetje ima v določenem časovnem terminu izključno pravico do uporabe tega prostora, kar pomeni, da so v tem časovnem intervalu prisotni le delavci istega podjetja, to pa mora biti razvidno tudi iz pogodbe).
    • Element javnega prostora lahko gostinski obrat izgubi samo v primeru zagotavljanja prehrane delavcem določenega podjetja na podlagi pogodbe ali naročilnice, v kolikor pa gostinski obrat nudi poslovna kosila različnim podjetjem, gre za javni prostor in odlok MNZ v vsakem primeru učinkuje.
  • SCENARIJ C: Tri podjetja se v istem terminu (na primer ob 12.00) pogodbeno dogovorijo z gostinskim obratom, da bodo njihovi delavci tam malicali.
    • Takšna ureditev pomeni, da ima gostinski obrat že elemente javnega prostora, zato v takem primeru odlok MNZ učinkuje. Na malico lahko pride največ 10 oseb iz posameznega podjetja, gostinski obrat pa mora zagotoviti, da je vsaka skupina iz posameznega podjetja v fizično ločenem prostoru. Ob tem je potrebno spoštovati priporočila NIJZ (razdalja, razkuževanje, maske) in poskrbeti, da ne pride do mešanja oziroma stika posameznih skupin.

Nastanitve

Nastanitvene kapacitete so zaprte, je pa zaradi narave nujnosti dovoljeno, da osebe, ki so v njih že nastanjene, ostanejo do poteka rezervacije.

Najem avtodomov, kamp prostorov in apartmajev trenutno ni mogoč.

Odlok ne ureja oziroma v ničemer ne regulira poslovanja med podjetji (v nadaljevanju: B2B), kar pomeni, da če gre za poslovanje B2B, je dejavnost dovoljena - pravna oseba (na primer podjetje) lahko nemoteno naroči nastanitev za svoje poslovne partnerje ali delavce v nastanitvenem objektu pri pravni osebi.

Bivanje oseb napotenih na zdraviliško zdravljenje

Zdraviliška zdravstvena dejavnost spada med zdravstvene dejavnosti, saj so bolniki napoteni na zdraviliško zdravljenje kot uporabniki zdravstvenih storitev, ki so del postopkov zdravljenja in zdravstvene obravnave v Republiki Sloveniji. Naročnik zdravstvenih storitev je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), torej pravna oseba. Storitve, katerih naročnik je pravna oseba, se lahko izvajajo.

To pomeni, da oseba, ki je napotena na zdravljenje in nastanitev v nastanitveni obrat s strani ZZZS, lahko koristi storitev nastanitve.
Oseba, ki je napotena samo na zdravljenje, ne pa tudi na nastanitev, ne more koristiti storitev nastanitve, ker ponujanje in prodajanje nastanitvenih storitev potrošniku začasno ni dovoljeno.

Počivališča za avtodome

Prostor namenjen postavitvi bivalnih vozil zaradi počitka (postajališča), kjer se plačuje turistična taksa, se obravnava kot podvrst kampa oziroma kot nastanitveni gostinski obrat, ki v skladu z odlokom ne sme obratovati.

V kolikor so znotraj parkirišča zgolj urejeni parkirni prostori tudi za avtodome, ni pa urejene recepcije in drugih elementov, ki jih določa Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti , se ne obravnava kot podvrst kampa.

Gradbena dela

Dovoljeno je opravljati gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki. Izjema gradbenih del velja za nenaseljena gradbišča, nenaseljene hiše in nenaseljena stanovanja, na primer prazno stanovanje v sicer naseljenem bloku.

Za naseljene hiše in stanovanja ta izjema ne velja.

Varuhi predšolskih otrok

Varuhi predšolskih otrok, ki so vpisani v register pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, lahko nadaljujejo z opravljanjem svoje dejavnosti. Vladni odlok, ki velja za omejevanje ponujanja blaga in storitev potrošnikov, zanje namreč ne velja. Njihovo dejavnost ureja odlok na področju vzgoje in izobraževanja, ki pa njihove dejavnosti ne omejuje.

Pri svojem delu morajo upoštevati priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki veljajo za vrtce v času veljavnosti vladnega odloka o zaprtju vrtcev. 

Za podrobnejša pojasnila je pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Usposabljanja na področju prometa, registracijske organizacije, tahografske delavnice in tehnični pregledi

Pri izvajanju vseh usposabljanj kandidatov za voznike motornih vozil in voznikovedukacijskih in psihosocialnih delavnic, teoretičnih in praktičnih delov vozniških izpitov veljajo določene omejitve.

Dejavnosti se lahko izvajajo le skladno s sprejetimi priporočili NIJZ in pod pogojem, da imajo osebe, ki izvajajo dejavnosti na področju voznikov in vozil, negativni izvid testa na prisotnost SARS-CoV-2 po hitri antigenski (HAGT) ali PCR metodi, ki ni starejši od 72 ur.

Udeležba pri izvajanju dejavnosti je dovoljena le potrošnikom, ki predložijo negativni izvid testa, ki ni starejši od 24 ur.

Pogoj testiranja ne velja za zaposlene, ki opravljajo:

  • naloge tehnične službe, strokovne organizacije in pooblaščene registracijske organizacije s področja motornih vozil,
  • postopke in naloge v tahografskih delavnicah,
  • redne in vmesne preglede cistern ter preglede vozil za izdajo certifikatov ADR o brezhibnosti vozil za prevoz nevarnega blaga.

Veljavnost vozniških dovoljenj, izkaznic o vozniških kvalifikacijah in veljavnost teoretičnega dela vozniškega izpita, ki potečejo od 16. novembra 2020 do 31. marca 2021, se podaljša do 31. decembra 2021.

Za vozniška dovoljenja tako velja, da se do 31. decembra 2021 podaljšuje veljavnost le tistih dovoljenj, ki so oziroma bodo potekla v obdobju od 16. novembra 2020 do 31. marca 2021 in katerih imetniki niso mogli opraviti predpisanih obveznosti za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (program dodatnega usposabljanja za voznika začetnika).

Za podrobnejša pojasnila je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo.