GOV.SI

Države, ki so podpisnice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin so dolžne spoštovati dokončne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke, kar se s konvencijo kot obveznost izrecno nalaga državam pogodbenicam. Končna sodba Sodišča se pošlje Odboru ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje njeno izvršitev.

Država članica glede izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice sprejme bodisi akcijski načrt, s katerem napove potrebne ukrepe za izvršitev sodbe, bodisi akcijsko poročilo, s katerim predstavi sprejete ukrepe s katerimi je po njenem mnenju sodbo izvršila. Če Odbor ministrov, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh držav članic Sveta Evrope, oceni, da je država posamezno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice izvršila, sprejme o tem končno resolucijo. S tem se sodba Evropskega sodišča za človekove pravice šteje za izvršeno s strani države članice. V nadaljevanju so prikazane aktivnosti Slovenije glede izvrševanja posameznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice – prikazan je seznam sodb, v katerih je Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovilo kršitev vsaj ene od konvencijskih pravic ali svoboščin s strani Slovenije in povezave na akcijske načrte, akcijska poročila in končne resolucije Odbora ministrov Sveta Evrope.

Ukrepi za izvrševanje sodb

Ukrepi, ki jih države lahko sprejmejo v ta namen, so lahko:

  • plačilo dosojene odškodnine/pravičnega zadoščenja (just satisfaction): povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode ter stroškov postopka,
  • individualni ukrepi (npr. ponovna vzpostavitev stika med staršem in otrokom, odprava kršitve...),
  • sistemski ukrepi (sprejetje/sprememba zakonodaja in podzakonskih predpisov, sprememba sodne prakse, administrativni ukrepi, objava sodb v slovenskem jezikuSodnikov informator, praktični ukrepi (npr. ureditev razmer v zaporih, informiranje, izobraževanje).

Pregled sodb ESČP proti Sloveniji, kjer je ESČP ugotovilo kršitev EKČP in njihovega izvrševanja (1994 - september 2019)

Tabela - pregled sodb*

*Sodbe ESČP so dostopne v izvirniku v angleškem in francoskem jeziku na spletni strani ESČP kot edini avtentični različici: https://hudoc.echr.coe.int; prav tako so na tej spletni strani objavljeni prevodi v slovenski jezik (slednji prevodi so informativne narave).

Prikaz števila obsodilnih sodb ESČP proti Sloveniji in števila izvršenih sodb (do konca leta 2018)

"Prikaz števila obsodilnih sodb ESČP proti Sloveniji in števila izvršenih sodb (do konca leta 2018)

Dejavnosti slovenije glede izvrševanja sodb ESČP - sistemsko organizacijski ukrepi

Konec leta 2014 je začela veljati novela Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 90/2014), ki je med naloge Ministrstva za pravosodje, določene v 37. členu tega zakona, dodala »usmerjanje ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč«, kar se v veliki meri nanaša prav na izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). S tem je bil v Sloveniji prvič izrecno določen organ, ki lahko spodbuja in usklajuje izvrševanje sodb mednarodnih sodišč.

Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve z namenom pridobitve potrebnih znanj v letih 2015 in 2016 na stažiranje na Oddelek Sveta Evrope za izvrševanje sodb ESČP v Strasbourg napotilo strokovno sodelavko. Prav tako pravni svetovalec na Stalnem predstavništvu RS pri Svetu Evrope (z Ministrstva za pravosodje) aktivno deluje tudi na področju izvrševanja sodb. 

Dne 23. 12. 2015 je Vlada RS sprejela sklep, s katerim je ustanovila Medresorsko delovno skupino za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, priporočila Ministrstvu za pravosodje, da razvije notranjo specializacijo za področje človekovih pravic in izvrševanja sodb ESČP ter Ministrstvu za pravosodje naložila, da v sodelovanju z Varuhom človekovih pravic pripravi spremembo Zakona o varuhu človekovih pravic na način, da bo omogočeno, da ta institucija pridobi Status A po Pariških načelih o statusu državnih institucij za človekove pravice.

Dne 12. maja 2016 je vlada s sklepom imenovala člane Medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP, ki so predstavniki več ministrstev, sodelujejo pa tudi zunanji člani iz Državnega odvetništva (evropskega oddelka), Vrhovnega sodišča RS in Varuha človekovih pravic. Medresorsko delovno skupino vodi državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje. Skupina se je prvič sestala 26. 10. 2016. Njen namen je krepiti sistemsko delovanje Republike Slovenije na področju izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, posredno pa tudi spoštovanje pravic in svoboščin iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. S pomočjo medresorske delovne skupine se zagotavlja sodelovanja predstavnikov različnih organov pri izvrševanju sodb ESČP, saj se nekatere sodbe nanašajo na pristojnost več resorjev. 

Dne 4. 10. 2016 je takratni minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič v Ministrstvu za pravosodje ustanovil Projektno skupino za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Za izvrševanje pilotnih sodb v zadevah Kurić in Ališić sta bili ustanovljeni posebni medresorski delovni skupini, v njuno delo so bili vključeni tudi predstavniki Ministrstva za pravosodje. 

Dodatno, Zakon o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/2017) na novo in podrobneje ureja področje zastopanja Republike Slovenje pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami in sicer v 3. oddelku II. poglavja (20.-23. člen). Zakon v okviru državnega odvetništva določa delovanje mednarodnega oddelka, za enotnost zastopanja Republike Slovenije pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami pa bo skrbel/a vodja mednarodnega oddelka. Zakon na novo določa tudi, da lahko Slovenijo pred mednarodnimi sodišči zastopa samo državljan Republike Slovenije. Na novo je opredeljeno tudi sozastopanje Slovenije pred ESČP, izvrševanje finančnih obveznosti v zvezi s postopki poravnave pred ESČP in sodelovanje v postopkih izvrševanja sodb ESČP.

Pregled pritožb in sodb ESČP proti Sloveniji in stanja glede njihovega izvrševanja

Med leti 1993 – 2018 je bilo proti Sloveniji vloženih 9.512 pritožb. Sodišče je v tem obdobju odločilo o 9.442 pritožbah, od tega jih je bila velika večina, kar 9.066 (95%) nedopustnih oz. črtanih.

Sodišče je do konca leta 2018 izdalo sodbe v 363 primerih, kršitev pa je ugotovilo v 343 primerih (od vseh vloženih pritožb v tem obdobju je bilo za pritožnike uspešnih le 3,5 % pritožb) (https://www.echr.coe.int/Documents/Overview_19592018_ENG.pdf). Glede uspešnosti pritožb je potrebno upoštevati tudi sklenjene poravnave, kjer sodišče ne izda sodbe o kršitvi (podatke vodi Državno odvetništvo RS), hkrati pa tudi, da se pilotne sodbe (npr. v zadevi Kurić in Ališić) nanašajo na večje število pritožb oziroma kršitev.

Iz spodnje tabele izhaja razmerje med številom prejetih pritožb ter številom sodb ESČP proti Sloveniji z ugotovljeno kršitvijo.

Tabela - Število vloženih pritožb in število sodb ESČP zoper Republiko Slovenijo pred ESČP v posameznem letu

Število vloženih pritožb in število sodb ESČP zoper Republiko Slovenijo pred ESČP v posameznem letu (1999 – 2018), stran 92 – Avtor Vrhovno sodišče RS,Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2018

Statistični podatki o izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), razvidni tudi iz letnih poročil Odbora ministrov Sveta Evrope o nadzoru nad izvrševanjem sodb ESČP, kažejo, da je imela Slovenija konec leta 2014 302 neizvršeni sodbi, konec leta 2015 309 neizvršenih sodb in konec leta 2016 in 2017 še 49 neizvršenih sodb (opomba: ne vseh istih; vmes so prišle nove, nekatere so bile izvršene); ob zaključku leta 2018 je imela Slovenija neizvršenih še 13 sodb, od tega 11 dokončnih sodb. V  poročilu za 2016 Odbora ministrov je ugotovljen omenjeni opazen napredek Slovenije (več), v poročilu za leto 2017 so prav tako omenjene reforme Slovenije za dosego izvršitve ključnih sodb ESČP, enako velja za poročilo za leto 2018, kjer so izpostavljeni ukrepi Slovenije pri izvršitvi sodb v zadevah Ališić, Šilih, Vaskrsić in klonski primeri Mandič. 

Vlada Republike Slovenije na 175. redni seji dne 5. 4. 2018 sprejela sklep št. 02402-5/2018/3, s katerim se je seznanila s Poročilom o delu Medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki opisno in statistično prikazuje sistematičen napredek na področju izvrševanja sodb on njene ustanovitve do konca marca 2018.

V začetku aprila 2019 ima Slovenija neizvršenih še 11 dokončnih sodb ESČP. 

Poročilo o izvedenih ukrepih iz Projekta Šilih

Vlada Republike Slovenije se je s sklepom št. 02402-18/2019/2 z dne 7. 8. 2019 seznanila s Poročilom o učinkih izvedenih ukrepov iz Projekta Šilih.

Vlada je 26. 10. 2017 potrdila Projekt Šilih (sklep vlade) ter naložila Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za zdravje, da v predvidenih rokih izvedeta ukrepe iz svoje pristojnosti in o njih poročata.

Projekt Šilih temelji na sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v primeru Šilih proti Sloveniji, dveh odločbah Ustavnega sodišča RS v zadevi Šilih iz leta 2009 in 2016 in sodni poravnavi, sklenjeni z zakoncema Šilih 23. 12. 2016, po 23 letih od smrti njunega sina, Gregorja Šiliha (1993).

V okviru Projekta Šilih so bili opredeljeni tako ukrepi za izboljšanje kakovosti in varnosti v zdravstvu, zlasti z mehanizmi za ugotavljanje kršitev pacientovih pravic, posebej ko je posledica smrt pacienta, ter za ugotavljanje in odpravo napak, tako posamičnih kot tudi sistemskih, v zdravstveni obravnavi, kot tudi dodatni ukrepi. Pri tem ima pomembno vlogo obravnava kršitev v okviru Zakona o pacientovih pravicah s poudarkom na mediaciji, nadzor v zdravstvu in obravnava opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov v zdravstvu. Projekt Šilih je na Ministrstvu za zdravje sprožil in pospešil vrsto aktivnosti za izboljševanje varnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvene obravnave. Tako tudi preimenovanje Sektorja za kakovost in organizacijo zdravstvenega varstva v aprilu 2018 v Sektor za varnost, kakovost in učinkovitost zdravstvenega varstva nakazuje na prizadevanja za sistemsko ureditev področja kakovosti in varnosti v zdravstvu.

Kadar kljub mehanizmom v okviru zdravstvenega sistema ni mogoče preprečiti varnostnih odklonov ter napak in njenih posledic ali se ustrezno odzvati na kršitve, pa je potrebno zagotoviti prednostno obravnavo v sodnih postopkih. S Projektom Lukenda je bila uvedena vrsta sistemskih ukrepov za odpravljanje sodnih zaostankov in sojenje v razumnem roku, ki so nedvomno dali učinkovite rezultate. Novela Zakona o pacientovih pravicah, ki je bila sprejeta 26. 9. 2017, prinaša obveznost prednostne sodne obravnave v primeru smrti ali hude telesne poškodbe, ki nastane med zdravstveno obravnavo, ter posebej hitro postopanje organov v predkazenskem in kazenskem postopku. Običajno gre v tovrstnih zadevah za strokovno zelo specifična vprašanja, zato je pomembna vloga izvedencev zdravstvene stroke, angažiranje večjega števila izvedencev in dokazovanje z izvedenci v nekaterih primerih pa prispeva k daljšemu trajanju postopka. Namen novega Zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih pa je nasloviti vprašanje strokovnosti dela izvedencev, vključno izvedencev zdravstvene stroke.

Potrebno se je zavedati, da je za uveljavitev ukrepov in sprememb, ki izhajajo tudi iz Projekta Šilih, potrebno sodelovanje strokovnih združenj ter izobraževanje in usposabljanje vseh deležnikov tako v zdravstvu kot tudi v pravosodju. Pristojne institucije in strokovna javnost je bila vključena v projekt Šilih in na ta način tudi seznanjena s pričakovanimi (tudi srednjeročnimi) učinki nekaterih ukrepov. Projekt Šilih pomeni tudi dolgoročna prizadevanja za spreminjanje kulture varnosti in kakovosti pri obravnavanju pacientov, zato je za doseganje ciljev projekta pomembna zavezanost tudi naslednje vlade. Ministrstvo za zdravje si prizadeva tudi za izboljšanje sodelovanja (in posredovanja podatkov) s  ključnimi deležniki na tem področju, le tako bo možno izboljšanje varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave. Projekt Šilih je bil deležen tudi pozornosti medijev in s tem vplival na ozaveščanje širše javnosti glede primera Šilih in ukrepov, ki so potrebni za izboljšanje stanja na področju preprečevanja varnostnih odklonov in zmanjševanja napak med zdravstveno obravnavo in na področju morebitnih posledičnih sodnih postopkov.

Projekt Šilih je torej naslovil tako izvorne razloge oziroma postopke za preprečevanje in raziskovanje razlogov za napake oz. poslabšanje zdravja ali smrt pacienta med zdravstveno obravnavo kot tudi ukrepe za ustrezno sodno obravnavo očitanih kršitev, s ciljem, da se primeri, kot je bil primer Šilih, ne bi več ponovili.  

V okviru Projekta Šilih so bile opravljene analize konkretnih civilnih in kazenskih zadev, povezanih z napakami med zdravstveno obravnavo, ki so jih v okviru »Projekta Šilih« pripravili Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za zdravje ter analiza podatkov, ki jih je pridobilo Ministrstvo za zdravje v okviru zdravstvenega dela projekta. Izsledki analize so razvidni v priponki.

Poročilo o izvedenih ukrepih iz Projekta Šilih (sklep vlade)

Projekt Šilih je bil naveden tudi med splošnimi ukrepi Republike Slovenije v akcijskem poročilu, ki je namenjeno nadzoru Odbora ministrov Sveta Evrope nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Navedeni odbor je 5. septembra 2018 sprejel zaključno resolucijo, s katero je ugotovljeno, da je Republika Slovenija sprejela ustrezne tako individualne kot sistemske ukrepe za izvršitev ESČP sodbe Šilih proti Sloveniji.

  • Zaključen

    Projekt Šilih

    V okviru Projekta Šilih smo pripravili 15 ukrepov za izboljšanje stanja na področju preprečevanja, ugotavljanja in odpravljanja opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov med zdravstveno obravnavo ter ustreznega in pravočasnega sodnega varstva.