Odzivna poročila Vlade na letna poročila Varuha človekovih pravic
Na pobudo Državnega zbora Vlada vsako leto pripravi odzivno poročilo, katerega osrednji del predstavlja pregled uresničevanje priporočil, ki jih je Varuh človekovih pravic podal v svojih rednih letnih poročilih. Vladni resorji (ministrstva, uradi, službe in sekretariat) tako ocenjujejo stopnjo realizacije posameznih priporočil, navajajo ukrepe, ki so jih sprejeli ali jih nameravajo sprejeti v prihodnje, kot tudi pojasnjujejo razloge, zakaj do realizacije nekaterih priporočil ni prišlo.
Resorji hkrati podajo tudi pojasnila k Varuhovemu poročilu o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Odzivna poročila Vlade skupaj s poročili Varuha obravnava Državni zbor.
Pripravo odzivnih poročil Vlade koordinira Ministrstvo za pravosodje. Z novelo Zakona o državni upravi, ki je začela veljati 8. julija 2016, je bilo namreč med naloge Ministrstva za pravosodje vključeno tudi »preučevanje in načrtovanje uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin«. Tako je bila uveljavljena delna centralizacija pristojnosti, kar pomeni, da je odgovornost za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz pristojnosti posameznih ministrstev še vedno na teh, Ministrstvo za pravosodje pa krepi svojo vlogo pri preučevanju in uresničevanju njihovega uveljavljanja. Slednje se odraža tudi v njegovi nedavni notranji reorganizaciji in koncentraciji nalog, povezanih s človekovimi pravicami, v novem Direktoratu za kaznovalno pravo in človekove pravice.
Skupno odzivno poročilo Vlade na poročila Varuha človekovih pravic za leto 2020
Skupno odzivno poročilo Vlade na poročila Varuha človekovih pravic za leto 2020, ki je vsebinsko razdeljeno na dva dela je sprejela Vlada je s sklepom številka 07002-1/2021/20 na 93. redni seji dne 22. 9. 2021. V prvem sklopu (Odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2020) so predstavljeni odzivi Vlade na šestindvajseto redno letno poročilo Varuha, predvsem pa ocena in način realizacije podanih priporočil. Gre tako za nova priporočila kot priporočila, ki jih je Varuh človekovih pravic (Varuh) podal v poročilih za prejšnja leta (2011–2019), vendar jih je v poročilu za leto 2020 ponovno izpostavil. Drugi sklop (Odzivno poročilo Vlade Republike Slovenije na Poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2020) predstavlja odziv Vlade na Varuhovo tematsko letno poročilo.
Uresničevanje novih priporočil varuha
Varuh je v rednem letnem poročilu za leto 2020 podal 128 novih priporočil, od katerih se jih 116 nanaša na Vlado. Glede na oceno posameznih resorjev 29 priporočil predstavlja stalno nalogo, v celoti je realiziranih 22 priporočil, 31 priporočil je delno realiziranih, 23 pa nerealiziranih. Realizacijo 11 priporočil resorji zavračajo.
Odstotni prikaz realizacije novih priporočil varuha za leto 2020
Uresničevanje ponovljenih priporočil varuha
Varuh je v poročilu za leto 2020 ponovno izpostavil 138 priporočil, podanih v preteklih rednih letnih poročilih, za katera ocenjuje, da ostajajo delno ali v celoti neuresničena, in se nanašajo na Vlado. Realizacijo teh priporočil so resorji ocenjevali že v lanskem odzivnem poročilu vlade, ponovno pa so jo ocenili tudi letos v Odzivnem poročilu Vlade Republike Slovenije na Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2020. Primerjava med preteklo in aktualno oceno kaže, da je bil pri uresničevanju priporočil Varuha storjen napredek. Do izboljšanja ocene je prišlo pri 26 priporočilih, dve priporočili sta bili naknadno opredeljeni kot stalna naloga, pri enem priporočilu pa je prišlo do poslabšanja ocene. Glede na oceno, podano v preteklem letu, je tako dodatno realiziranih 16 priporočil, število delno realiziranih se je zmanjšalo za 6, število nerealiziranih priporočil se je zmanjšalo za 12, število zavrnjenih priporočil pa ostaja enako.
Delež realizacije ponovljenih priporočil