Skoči do osrednje vsebine

Državni koordinatni sistem

Koordinatni sistem je matematična osnova, s katero objektom in pojavom pripišemo koordinate in s tem opišemo njihovo lokacijo. To omogoča njihov prikaz na kartah in ustrezno evidentiranje v prostorskih informacijskih sistemih. Državni prostorski koordinatni sistem je osnova za umestitev objektov ali pojavov v prostoru. Prostorska umestitev pomeni določitev ali pripis koordinat točkam, ki predstavljajo objekte ali pojave, v izbranem koordinatnem sistemu. Državni prostorski koordinatni sistem je uradno veljavni koordinatni sistem na območju države.

Državni prostorski koordinatni sistem skupaj z državnim topografskim sistemom sestavlja državni geodetski referenčni sistem.

Države imajo za svoja državna ozemlja vzpostavljene državne koordinatne sisteme, ki so rezultat znanstvenega in tehnološkega razvoja v času njihove vzpostavitve. Zadovoljiti morajo potrebe države, in sicer ob upoštevanju mednarodnih standardov. Tako je slovenski državni prostorski koordinatni sistem skladen s skupnim evropskim prostorskim koordinatnim sistemom.

Za vzpostavljanje, vzdrževanje in vodenje državnega prostorskega koordinatnega sistema Slovenije smo pristojni na Geodetski upravi.

Državni prostorski koordinatni sistem ima dve sestavini, in sicer horizontalno in vertikalno. To pomeni, da položaj točke obravnavamo ločeno v horizontalnem in vertikalnem smislu. Referenčna ploskev za horizontalno sestavino je določena matematično s ploskvijo rotacijskega elipsoida, referenčna ploskev za vertikalno sestavino pa fizikalno, s ploskvijo geoida. Horizontalno sestavino obravnavamo v okviru horizontalnega koordinatnega sistema, vertikalno sestavino pa obravnavamo v okviru vertikalnega (višinskega za kopno in globinskega za morje) ter gravimetričnega dela koordinatnega sistema.

Horizontalna in vertikalna sestavina državnega prostorskega koordinatnega sistema sta v praksi vzpostavljeni z državnimi geodetskimi točkami, to so trigonometri, poligonke in reperji, in državnim omrežjem stalnih postaj za globalno določanje položaja, torej s pomočjo sistemov globalne satelitske navigacije (GNSS), za kar uporabljamo kratico GNSS.

Horizontalna sestavina

Zaradi poenostavitve prikaza objekta ali pojava v prostoru ga pogosto preslikamo na ravnino projekcije, tako da prikažemo samo tloris objekta. Govorimo, da obravnavamo horizontalno sestavino položaja v prostoru. Razlog za takšno poenostavitev je predvsem v tem, da lahko horizontalno sestavino koordinatnega sistema podamo matematično, vertikalna sestavina pa je odvisna od fizikalnih lastnosti Zemlje oziroma od njene težnosti. Horizontalno sestavino določajo referenčni elipsoid, geodetski datum, kartografska projekcija ter izbor koordinatnega izhodišča, usmerjenosti koordinatnih osi in enote za merjenje dolžin.

Vertikalna sestavina

Višino samega objekta in njegov položaj v vertikalnem smislu praviloma določamo ločeno od horizontalnega položaja. Obravnavamo vertikalno sestavino položaja v prostoru. Razlog za takšno razlikovanje je predvsem v tem, da temelji horizontalna sestavina koordinatnega sistema na geometrijskih, vertikalna sestavina pa na fizikalnih lastnostih Zemlje, kjer je ključno njeno težnostno polje. Vertikalno sestavino državnega prostorskega koordinatnega sistema tako sestavljata vertikalni sistem in gravimetrični sistem. Poleg tega se vertikalni referenčni sistem deli še na višinski sistem (za kopno) in globinski sistem (za morje). Višine namreč merimo od srednje gladine morja, medtem ko je izhodišče za merjenje globin določeno drugače, v Sloveniji je to nivo srednjih nižjih nizkih vod živih morskih men. Izhodiščna ploskev višinskega referenčnega sistema v Sloveniji je ploskev kvazigeoida, saj uporabljamo sistem normalnih višin. V praksi je državni višinski sistem vzpostavljen z državno nivelmansko mrežo in državno gravimetrično mrežo.

Zbirka podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema

Zbirko podatkov državnega prostorskega koordinatnega sistema vodimo na Geodetski upravi. V njej vodimo podatke o državnih geodetskih točkah in državnem omrežju za globalno določanje položaja. Državna geodetska točka je tista točka, ki je v naravi materializirana s trajnim znamenjem in so ji s predpisanim postopkom, ki zagotavlja veliko natančnost, točnost in zanesljivost, določene koordinate v državnem koordinatnem sistemu.

Transformacija v novi koordinatni sistem

V Sloveniji se je do nedavnega uporabljal stari koordinatni sistem z oznako D48/GK, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni. Zaradi potreb po enotnem evropskem koordinatnem sistemu in uvedbe sodobnih merskih tehnologij, kot je GNSS, smo uvedli nov državni koordinatni sistem z oznako D96/TM. Za prehod med starim in novim koordinatnim sistemom je bil vzpostavljen vsedržavni transformacijski model. Ta omogoča transformacijo koordinat iz enega sistema v drugega, v obeh smereh. Za lažjo transformacijo prostorskih podatkov, ki jih vodijo javni in zasebni skrbniki zunaj Geodetske uprave, smo zagotovili tudi več brezplačnih aplikacij.

Zbirka geodetskih parametrov za Slovenijo

Zbirka geodetskih parametrov je v stroki bolj poznana pod terminom kode EPSG (European Petroleum Survey Group). Zbirko vzdržuje in vodi Mednarodno združenje proizvajalcev nafte in plina (International Association of Oil & Gas Producers, IAOG), ime pa zbirka še vedno nosi po Evropski skupini za naftne raziskave EPSG, ki je zbirko zasnovala in je pozneje postala sestavni del združenja IAOG.

Zbirka geodetskih parametrov EPSG vsebuje podrobne opise referenčnih koordinatnih sistemov ter transformacij in pretvorb koordinat, in sicer za ves svet, tudi kode EPSG za Slovenijo. Kode EPSG so pomembne pri delu s prostorskimi podatki v geoinformacijskih sistemih, še posebej ob zamenjavi državnega koordinatnega sistema ali pri čezmejnih projektih. Na Geodetski upravi skrbimo za registracijo ustreznih kod EPSG za Slovenijo in po potrebi tudi za popravke in dopolnitve njihovih definicij.

Projekti s področja državnega koordinatnega sistema

  • Namen projekta je vzpostavitev sodobne geoinformacijske infrastrukture v Sloveniji kot ene od osnov za trajnostni razvoj države. Podlaga zanj je Strategija osnovnega geodetskega sistema, ki jo je na svoji 73. redni seji dne 6. maja 2004 sprejela Vlada Republike Slovenije.

  • Projekt Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav je bil kot vnaprej opredeljen projekt leta 2011 vključen v prilogo B Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma EGP v obdobju 2009 - 2014 med Republiko Islandijo, Kneževino Liechtenstein, Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo.

    Projekt so izvajali: Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter projektnimi partnerji Norveško geodetsko upravo in Geodetsko upravo Islandije.

  • Geodetska uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja bosta za usklajeno in kakovostno upravljanje s prostorom ter učinkovito gospodarjenje z nepremičninami v finančni perspektivi 2014 - 2020 izvajala »Program projektov eProstor«.