Skoči do osrednje vsebine

Državni topografski sistem je namenjen sistematičnemu zbiranju, vodenju in posodabljanju topografskih podatkov o objektih in pojavih na zemeljskem površju za potrebe organov javne uprave in splošne potrebe. Sestavljajo ga topografski podatki, ki se večinoma vodijo v zbirki topografskih podatkov, državna topografska karta, državne pregledne karte ter drugi topografski podatki. Del državnega topografskega sistema so tudi podatki daljinskega zaznavanja ter zemljepisna imena, ki so deloma standardizirana in jih vodimo v registru zemljepisnih imen.

Topografija je geografski izraz, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje značilnosti in pojavov na zemeljskem površju. Topografske podatke navadno prikazujemo na zemljevidih oziroma topografskih kartah. Topografske podatke in karte v Sloveniji vodimo sistematično, pri tem je najmanjše merilo, ki ga sistematično vodimo za celotno državo, 1 : 5.000. Podatke tega merila vodimo v zbirki topografskih podatkov, v manjših merilih pa vodimo topografske in pregledne karte.

V Sloveniji so osnovni vir za zajem in obnovo topografskih podatkov posnetki daljinskega zaznavanja, predvsem letalskega aerofotografiranja, v zadnjem času pa tudi letalskega laserskega skeniranja. Podatke letalskega aerofotografiranja zajemamo vsaka tri leta v projektu Ciklično aerofotografiranje Slovenije (CAS). Rezultat takšnega snemanja so aerofotografije, ki so prostorsko orientirane in se med seboj prekrivajo, zato jih lahko uporabimo za zajem podatkov v trirazsežnostnem prostoru. Ker uporaba aerofotografij zahteva posebno strojno in programsko opremo, iz njih izdelujemo ortofoto, to je izdelek, ki je v metričnem smislu enak karti. To pomeni, da na njem lahko merimo. Prikazujemo ga kot rastrsko sliko in je uporaben predvsem kot podlaga za prikaz vektorskih podatkov.

Ker so za izdelavo ortofota nujni tudi čim natančnejši podatki o reliefu, je običajno stranski produkt tudi nov ali pa posodobljen model reliefa ali model površja.

Topografski podatki in karte

Najpodrobnejše topografske podatke vodimo v zbirki topografskih podatkov v obliki državnega topografskega modela (DTM) in vsebuje grafične in atributne topografske podatke o objektih, ki ustrezajo podrobnosti merila 1 : 5.000. Vodimo tudi državno topografsko karto v merilu 1 : 50.000 (DTK 50) in sistem državnih preglednih kart (DPK) v merilih 1 : 250.000 (DPK 250), 1 : 500.000 (DPK 500), 1 : 750.000 (DPK 750), 1 : 1.000.000 (DPK 1000) in 1 : 2.500.000 (DPK 2500). Državne pregledne karte Slovenije prikazujejo območje celotne Slovenije in del sosednjih držav na enem listu. Karte so uporabnikom na voljo v rastrskih datotekah z različno vsebino v formatu TIFF (angleško Tagged Image File Format - TIFF) ter v vektorski obliki v formatu SHP (shape datoteke).

Ortofoto

Ortofoto je aerofotografija, ki je z upoštevanjem podatkov o reliefu in absolutne orientacije aerofotografij pretvorjena v ortogonalno projekcijo. Izdelek je v metričnem smislu enak linijskemu načrtu ali karti. Državni ortofoto izdelujemo v okviru cikličnega aerofotografiranja Slovenije, Slovenijo tako z novimi podatki pokrijemo vsaka tri leta. Podatki so na voljo v obliki rastrskih (format TIFF) datotek kot barvni ortofoto in barvni infrardeči ortofoto.

Aerofotografije

Aerofotografije so plod fotografiranja, ki se z letalom ali helikopterjem izvaja iz zraka. Poleg same aerofotografije za njihovo uporabo potrebujemo tudi elemente zunanje orientacije za vsako posamezno aerofotografijo, kar nam omogoča stereoskopski pogled. Namena aerofotografiranja sta zajem topografskih podatkov in evidentiranje stanja v prostoru, uporablja pa se tudi kot vhodni podatek za izdelavo digitalnega modela reliefa in ortofotov. Za ciklično aerofotografiranje uporabljamo profesionalne digitalne aerofotoaparate, ki zajemajo fotografije v štirih barvnih kanalih: rdeči, zeleni, modri in infrardeči.

Digitalni model višin

Relief lahko predstavimo v obliki modela, kjer vsakemu oglišču v pravilni horizontalni mreži pripišemo njegovo višino. Digitalni model višin je lahko zapisan v obliki tekstovne datoteke ASCII (angleško American Standard Code for Information Interchange - ASCII), kjer zapišemo trirazsežnostne koordinate točk, ali pa v obliki rastrskih datotek, kjer ima vsaka rastrska celica zapis o svoji višini. Višina se običajno nanaša na najnižjo točko na terenu (digitalni model reliefa - DMR), lahko pa tudi na najvišjo točko na površju (digitalni model površja - DMP), ki ne leži nujno na tleh, ampak lahko predstavlja tudi streho stavbe ali krošnjo drevesa.

Register zemljepisnih imen

Zemljepisno ime je lastno ime zemljepisne danosti na zemeljskem površju, nastalo v določenem časovnem obdobju in na določenem jezikovnem območju. Slovenija ima približno 200.000 zemljepisnih imen, njihov osnovni namen je orientacija v prostoru. V register zemljepisnih imen zajemamo imena, ki imajo trajno časovno, zgodovinsko, etnološko ali družbeno uveljavljeno identiteto. Vanj so vpisana enolično določena zemljepisna imena, ki jih vodimo za štiri stopnje podrobnosti, in sicer za ravni meril 1 : 5.000, 1 : 25.000, 1 : 250.000 in 1 : 1.000.000.

Pisno obliko zemljepisnih imen v Sloveniji ugotavlja in predpisuje Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije. Standardizacija se izvaja na podlagi resolucij Organizacije združenih narodov z namenom poenotenja rabe zemljepisnih imen.

Storitve povezane z državnim topografskim sistemom

Naziv storitve Institucija
Geodetska uprava Republike Slovenije
Geodetska uprava Republike Slovenije

Dokumenti, pripravljeni na osnovi področne zakonodaje