Skoči do osrednje vsebine

Ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev ste lahko upravičeni tudi do pravice do otroškega dodatka, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, državne štipendije, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika.

Varstveni dodatek

Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin …) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Upravičenci so:

  • državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
  • osebe, ki lahko varstveni dodatek uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo:
    • in so trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in niso delovno aktivni (niso zaposleni),
    • in so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bili upravičeni do denarne socialne pomoči
    • ali če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne,pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

Kot trajno nezmožna za delo se šteje oseba, ki:

  • ima status invalida I. kategorije
  • je invalidsko upokojena
  • ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadeti oseb ali
  • ima mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje  o trajni nezmožnosti za delo – invalidska komisija izda mnenje na zahtevo osebe, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka in ki plača to mnenje invalidski komisiji.

Kot trajno nezaposljiva oseba se šteje oseba, ki:

  • razpolaga z odločbo o nezaposljivosti Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drugega ustreznega organa po predpisih, ki urejajo status invalidov.

Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka se med drugim (dohodki in premoženje) preverja tudi, ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati.

Za pridobitev varstvenega dodatka se ne upoštevajo denarna sredstva (prihranki) samske osebe v višini do 2500 evrov oziroma do 3500 evrov pri družini.

Višina in cenzus varstvenega dodatka

Višina je odvisna od cenzusa za varstveni dodatek in lastnega dohodka.

Od 1.8.2019 je cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo 591,20 EUR, maksimalna višina pa znaša 189,02 EUR.

Mesečne statistike

Subvencija najemnine

Do subvencioniranja najemnine ste lahko upravičeni, če ste najemnik z zakonom določenega stanovanja (npr. neprofitnega ali tržnega) in če  meja dohodkov (vaš ugotovljeni dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi) ne presega višine minimalnega dohodka, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih.

Subvencija najemnine se določi v višini razlike med neprofitno najemnino in ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za minimalni dohodek in za 30 % ugotovljenega dohodka. Subvencija se določi največ v višini 80 % neprofitne najemnine.

Dodeli se naslednji mesec po vložitvi vloge za dodelitev subvencije in za dobo enega leta, v primeru najemne pogodbe sklenjene za krajši čas, pa se dodeli za čas, do izteka najemne pogodbe.

Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev

Cilj je v celoti zagotoviti zdravstveno oskrbo zavarovancem, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za plačilo premije dodatnega zdravstvenega zavarovanja in niso že na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno zavarovanje upravičeni do pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja v celoti.

Do pravice ste lahko upravičeni, če ste državljan Republike Slovenije in bivate v Sloveniji ali ste tujec z dovoljenjem za stalno prebivanjem in stalnim bivališčem v RS in ste:

  • upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujete pogoje za denarno socialno pomoč in
  • niste zavarovanci iz drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.

Do pravice ste upravičeni največ za obdobje, za katero bi se vam lahko dodelila denarna socialna pomoč.

Center za socialno delo obvesti o priznanju pravice Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zavarovalnico, pri kateri imate sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. S tem vam obveznost plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja miruje (niste dolžni plačevati premij).

Pravica do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje

Namen ukrepa je zagotoviti osnovno zdravstveno zavarovanje vsem državljanom Republike Slovenije, ki bivajo v Republiki Sloveniji in niso vključeni v osnovno zdravstveno zavarovanje iz drugega naslova.

Do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje ste upravičeni, če:

  • ste državljan Republike Slovenije in
  • ste upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujete pogoje za denarno socialno pomoč (krivdni razlog se ne upošteva) in
  • niste zdravstveno zavarovani iz drugega naslova določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje. Kot zavarovane osebe se NE štejejo družinski člani osebe, ki imajo zadržane pravice po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje.

Pravica se dodeli za določen čas, glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev višine denarne socialne pomoči.

Če imate že priznano pravico do denarne socialne pomoči, vam v primeru prenehanja osnovnega zdravstvenega zavarovanja na drugi pravni podlagi pravica pripada od prvega naslednjega dne po prenehanju zdravstvenega zavarovanja na drugi pravni podlagi.

Center za socialno delo odloča o pravici po uradni dolžnosti ob vložitvi vloge za denarno socialno pomoč, razen, če na vlogi izrecno izjavite, da te pravice ne želite uveljavljati.

V primeru »podaljšanja« pravice do denarne socialne pomoči ali pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, vam le-ta pripada od prvega dne naslednjega meseca po mesecu vložitve vloge.

Primer: Če vlogo za denarno socialno pomoč ali vlogo za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje vložite 1. 3. 2019, vam v primeru izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev, pravica pripada od 1. 4. 2019 dalje.

Opozorilo:
Svetujemo vam, da vlogo za »podaljšanje« pravice do denarne socialne pomoči ali za »podaljšanje« pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje vložite vedno v začetku meseca, v katerem vam upravičenost do pravice poteče (npr. če vam je bila pravica dodeljena za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 5. 2019, vlogo vložite že na začetku meseca maja, in ne šele konec meseca maja 2019). Na ta način bo imel CSD dovolj časa za izdajo ustrezne odločbe in za obvestilo ZZZS o »ponovnem« obstoju pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in posledično do odjave iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bo prišlo.

Oprostitev in prispevek k plačilu družinskega pomočnika

Invalidna oseba, ki ji vso potrebno pomoč nudi družinski pomočnik, in njeni zavezanci za preživljanje lahko uveljavljajo določitev oprostitve in prispevka k plačilu pravice družinskega pomočnika.

Oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev

Upravičenci in drugi zavezanci so storitev institucionalno varstvo dolžni plačati, na zahtevo upravičenca do storitve pa center za socialno delo, ki je pristojen za upravičenca, odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitev. Center za socialno delo na podlagi materialnega stanja vlagatelja določi višine oprostitev in prispevkov k plačilu socialno varstvene storitve.

Oprostitev upravičenca se določi kot razlika med vrednostjo storitve in njegovim prispevkom, oprostitev zavezanca pa kot razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca.

Zavezanec je fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe ali institucionalnega varstva za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.

Če prispevek upravičenca in zavezanca oziroma zavezancev ne zadostuje za pokritje storitve, razliko med vrednostjo storitve in prispevki upravičenca in zavezancev doplača občina oziroma Republika Slovenija, glede na v zakonu navedene pogoje.

Otroški dodatek

  • Otroški dodatek

    Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do prejema otroškega dodatka se lahko uveljavlja pri Centru za socialno delo, kjer ima upravičenec stalno prebivališče oziroma kjer večina družinskih članov dejansko prebiva (če je posameznikovo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).

Državna štipendija

  • Državna štipendija

    Državna štipendija je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Z državno štipendijo želimo spodbuditi izobraževanje in doseganje višje izobrazbene ravni upravičencev. Dodeljujejo jo pristojni centri za socialno delo tako za študij v Republiki Sloveniji kot za študij v tujini na javno veljavnem izobraževalnem programu in izobraževalni ustanovi.

Naziv Institucija
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Iskalnik