Novice

60. obletnico praznuje Svetovna organizacija za naravo (WWF - World Wide Fund for nature). Mednarodna nevladna organizacija deluje od 29. aprila 1961 na področju ohranjanja narave in zmanjševanja vpliva človeka na okolje. Deluje v več kot 100 državah in podpira približno 3000 ohranitvenih in okoljskih projektov.

Zavod za gozdove Slovenije bo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor v okviru projekta LIFE WOLFALPS EU koordiniral prenovo strateških dokumentov za volka v Sloveniji – strategija in akcijski načrt. V ta namen je bila izvedena virtualna javna posvetovalna delavnica. Do konca marca je mogoče na elektronski naslov bojana.lavric@zgs.si podati pisne opredelitev prioritet, ki naj se jih vključi v prenovljene strateške dokumente. Zaključki delavnice bodo objavljeni na spletnih straneh projekta LIFE WOLFALPS EU.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo v dogovoru z Mestno občino Celje (MOC) letos nadaljevalo s sanacijo onesnažene zemljine na območju igrišč celjskih javnih vrtcev in s tem pomembno prispevalo k zagotavljanju zdravega okolja naših najmlajših.

Vlada je na 57. redni seji obravnavala dve točki s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je nagovoril udeležence jubilejnega 10. Zlatega kamna, v slovenski javnosti najbolj odmevnega strokovnega srečanja na področju lokalne samouprave, ob tem pa predstavil dobre prakse in razvojne priložnosti na področju okolja in prostora.

V letošnjem letu obeležujemo obletnice kar petih zavarovanih območij v Sloveniji – 40. let Kozjanskega parka, 60. let Triglavskega narodnega parka, 25. let Parka Škocjanske jame, 20. let Krajinskega parka Sečoveljske soline in 10. let Krajinskega parka Radensko polje. Zavarovana območja v Sloveniji zajemajo 2.701 km2, kar je 13,3 odstotka ozemlja države. Prizadevanja za varovanje tistih območij narave, kjer so strnjena največja bogastva in lepote narave, imajo v Sloveniji že dolgo zgodovino.

Vlada je na 55. redni seji obravnavala pet točk s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Ministrstvo za okolje in prostor je razpisalo izbor slovenske kandidature za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2020-2021. Izbrano delo bo v letu 2021 kandidiralo med predlogi drugih držav pogodbenic Evropske konvencije za krajino. Rok za oddajo dela za izbor slovenske kandidature je 6. januar 2021.

Jutri, 20. oktobra, Svet Evrope in vse države podpisnice Evropske konvencije o krajini obeležujejo četrti mednarodni dan krajin. Naslavlja »Vključevanje krajin v sektorske politike« ter poziva države, da vključijo krajino v svoje regionalne in urbanistične politike ter v svoje kulturne, okoljske, kmetijske, socialne in gospodarske politike ter v vse druge politike z morebitnim neposrednim ali posrednim vplivom na krajino.

Evropska komisija je v javno obravnavo do 6. januarja 2021 podala revizijo Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži.

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je z generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) mag. Stojanom Nikoličem in poslovnima direktorjema HSE mag. Mirkom Marinčičem in dr. Viktorjem Vračarjem podpisal Koncesijsko pogodbe za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola. Minister je podpisal tudi Sporazuma z lokalnimi skupnostmi o načinu izvajanja koncesijske pogodbe, in sicer z župani občin Zagorje ob Savi Matjažem Švaganom, Laško Francijem Zdolškom, Trbovlje Jasno Gabrič, Hrastnik Markom Funklom in Litija Francijem Rokavcem.

Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek se je udeležila neformalnega zasedanja Sveta EU za okolje, ki je prvič pod nemškim predsedovanjem potekalo v živo v Berlinu. Prvi dan zasedanja so ministri razpravljali o vlogi ohranjanja biotske raznovrstnosti v kontekstu preprečevanja pandemij in izgradnji odpornosti evropskega gospodarstva in družbe, hkrati pa so opravili prvo neformalno razpravo o globalnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 v luči priprave na naslednje zasedanje pogodbenic (COP15), predvideno v jeseni 2021 na Kitajskem. V popoldanskem delu so začeli z razpravo o evropski podnebni politiki in predstavitvi celovitega načrta za višanje EU podnebnih ambicij do leta 2030 v okviru doseganja ciljev Pariškega sporazuma, ki so jo nadaljevali tudi naslednji dan.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je danes skupaj z Inštitutom Jožef Stefan (IJS), Centrom za energetsko učinkovitost, predstavilo osnutek dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je ob tem poudaril, da »doseganje neto ničelnih emisij Slovenije ni breme, ampak priložnost in odgovornost. Odgovornost do zanamcev in hkrati priložnost za vse deležnike. Ta priložnost naslavlja konkretne izzive sektorjem na vseh področjih, ki se jih podnebne spremembe tičejo. Pot do podnebne nevtralnosti pa hkrati ne sme ogrožati slovenskega gospodarstva in ne sme ogrožati standarda življenja ljudi, ampak ga mora nadgraditi.«

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo si prizadeva za ponovno uvedbo Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki določa vgraditev 30 % lesa v stavbah splošnega družbenega pomena. Uredba je v času veljave dosegla pozitivne učinke na povečanje števila proizvajalcev lesenih objektov. Francija bo uvedla podoben ukrep, s tem da bo predpisala 50 % delež uporabe lesa v stavbah javnega značaja. Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2018 omejilo uporabo lesa samo na poslovne in upravne stavbe, kar je povzročilo znaten padec naročil proizvajalcem lesnih objektov.
Ponovna uvedba uredbe je pomembna tudi iz okoljskega vidika, saj lesena gradnja znižuje emisije toplogrednih plinov. Če bi v Evropi povečali delež novo zgrajenih hiš iz lesa samo za 10 %, bi to na letni ravni prispevalo k 25 % znižanju količine CO2, predvidene s Kjotskim protokolom.

Na podlagi 41. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je začel veljati 1. maja, imajo izvajalci javne službe zbiranja komunalne odpadne embalaže možnost, da odpadno embalažo, ki je niso prevzele družbe za ravnanje z odpadno embalažo, sami oddajo v nadaljnjo obdelavo izvajalcem obdelave. Stroške ravnanja z odpadno embalažo bo prevzela država.

Ministrstvo za okolje in prostor podpira akcijo Mestne občine Ljubljana (MOL) in družbe EKOMOBIL odstranjevanja zapuščenih vozil na javnih površinah z namenom osveščanja državljanov, da lahko svoja izrabljena vozila brezplačno oddajo v razgradnjo pooblaščeni družbi za ravnanje z izrabljenimi vozili, ki bo vozilo razgradila na okolju prijazen način.

Ukrepa sta del Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, katerega glavni cilj je omiliti posledice epidemije COVID-19 za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih.

Na Direktoratu za lesarstvo, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo si prizadevamo za povečanje uporabe lesa z gradnjo z lesom in za predelavo v izdelke z visoko dodano vrednostjo. V obdobju 2016 do 2020 je bilo tako s strani MGRT iz različnih virov skupaj za lesarsko panogo namenjenih (izplačanih) 14.947.196 EUR (razpisanih pa 25.600.000 EUR). Direktorat za lesarstvo je v tem obdobju z evropskimi sredstvi sofinanciral 116 projektov.
Lesena hiša povprečne velikosti v življenjski dobi skladišči od 25 do 60 ton CO2, če je dodana še lesena notranja oprema, pa od 30 do 70 ton CO2. Priložnost za boljši izkoristek lesa zato predstavlja tudi Evropski zeleni dogovor, ki predvideva vzpostavitev trajnostnega evropskega gospodarstva, ki do leta 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov. Ker je lesena gradnja pomemben del prehoda na nizkoogljično, podnebno nevtralno gospodarstvo, imamo zaradi velike razpoložljivosti lesne surovine dober potencial za doseganje ciljev dogovora.

Vlada je na 23. dopisni seji obravnavala štiri točke s področja Ministrstva za okolje in prostor.

Evropska komisija je včeraj objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19.