Skoči do osrednje vsebine

Kozjanski park letos praznuje 40 let

  • Ministrstvo za okolje in prostor
V letošnjem letu obeležujemo obletnice kar petih zavarovanih območij v Sloveniji – 40. let Kozjanskega parka, 60. let Triglavskega narodnega parka, 25. let Parka Škocjanske jame, 20. let Krajinskega parka Sečoveljske soline in 10. let Krajinskega parka Radensko polje. Zavarovana območja v Sloveniji zajemajo 2.701 km2, kar je 13,3 odstotka ozemlja države. Prizadevanja za varovanje tistih območij narave, kjer so strnjena največja bogastva in lepote narave, imajo v Sloveniji že dolgo zgodovino.

40 let Kozjanskega parka

Regijski park Kozjanski park je eno najstarejših širših zavarovanih območij v Sloveniji in večji del parka je uvrščen med Natura 2000 območja. Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala ter s svojim ravnanjem vplivata eden na drugega.

Kozjanski park obsega 206 km2 območja, ki ga sestavljajo gozdnato hribovje z otoki suhih travišč, sadjarsko gričevje in mokrotne doline ob vodotokih. Razgibanost površja ustvarjajo hudourniške grape in pojavi osamelega krasa - vrtače, brezna, jame. Bogata geodiverziteta ustvarja pogoje za izjemno biodiverziteto - pestrost živalskih in rastlinskih vrst.

V zavarovanem območju lahko občudujemo kar 66 naravnih vrednot in 8 naravnih spomenikov. Z zavarovanim območjem upravlja Javni zavod Kozjanski park, ki ga je ustanovila država. V štirih desetletjih so v javnem zavodu opravili vrsto raziskav, vrednotenj, dokumentiranj in izvedli številne uspešne projekte, ki so pripomogli k ohranjenosti, prepoznavnosti in ugledu zavarovanega območja v Sloveniji kot tudi izven meja.

Štiri desetletja so ustvarila več dobrih parkovnih praks. Ena najbolj uspešnih in prepoznavnih je zagotovo oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Kozjanski travniški sadovnjaki so evropsko pomembna varstvena območja - življenjski prostor redkih in ogroženih vrst ptic in nepogrešljiva podoba kozjanske krajine. Da so na pravi poti, dokazuje poročilo o štetju ptic v letu 2020, ki kaže izboljševanje stanja, in številni novo zasajeni visokodebelni travniški sadovnjaki znotraj zavarovanega območja. V sadovnjaku Kozjanskega parka vzgajajo in skrbijo za 117 tradicionalnih in avtohtonih sort jablan in 57 sort hrušk, kar je izjemnega pomena za ohranjanje genske raznovrstnosti.

Jesenski Praznik kozjanskega jabolka je ena najuspešnejših okoljskih zgodb, je simbol ohranjene narave, izročila in prepoznavnosti našega zavarovanega območja.

Z uspešno izvedenim prvim LIFE projektom v Sloveniji so preprečili zaraščanje hribovskih suhih travnikov, ki so prava zakladnica biotske pestrosti. Trenutno so partnerji dveh projektov LIFE, katerih namen je širiti zavest o pomenu pestrosti narave in preprečiti izginjanje dvoživk. Leta 2019 so uredili interaktivno pot, ki povezuje trg in grad Podsreda, kar bogati turistično ponudbo območja (LIFE je finančni inštrument, ki ga upravlja in financira Evropska komisija). Je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam).

Od leta 2010 so člani Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) v okviru programa Človek in biosfera, kamor je bilo po letih napornega dela sprejeto Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje. V letu 2020 so uspešno zaključili projekt Približajmo UNESCO-va biosferna območje prebivalcem.

Številni kilometri urejenih pešpoti povezujejo naravo in kulturno dediščino zavarovanega območja in privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Za ogled so označili in uredili več naravnih vrednot. Gruska je največja, najstarejša in najpomembnejša geomorfološka naravna vrednota državnega pomena in naravni spomenik, ki s skrbno urejeno infrastrukturo privablja obiskovalce.

Reka Bistrica je ustvarila dolino, kjer danes občudujemo pomnike srednjeveške naselbinske kulture - trge Podsreda, Kozje in Pilštanj. Hkrati je med Trebčami in Zagajem izdolbla še en naravni spomenik Kozjanskega parka - 3 km dolgo, neprehodno in prepoznano kot najslikovitejšo in najlepše ohranjeno sotesko v vzhodni Sloveniji.

V okviru nacionalnega programa upravljanja območij Natura 2000 odgovorno izvajajo številne ukrepe za zagotavljanje ugodnega stanja redkih ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov.

V zadnjih letih se je v vodotoke Kozjanskega parka naselil bober, vsako leto pa se tja vrača živopisni čebelar, ki ga obiskovalci lahko spremljajo in opazujejo v urejenem opazovališču v peskokopu Župjek na Bizeljskem.

Skrb za obnovo in programsko oživljanje gradu Podsreda spremlja upravljanje zavarovanega območja vse od začetkov. Danes se na »najbolj grajskem izmed slovenskih gradov« v osrčju Orlice odvija polno in bogato kulturno in družabno življenje.

Kolektiv javnega zavoda, ki mu je v upravljanje in skrb zaupana tukajšnja narava, je trdo in odgovorno delal prvih 40 let. Zavezali so se, da bodo tudi v prihodnje z največjo mero odgovornosti usmerili svoje delo v cilj, da zavarovano območje ostane dom tudi za redke in ogrožene rastlinske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov.

Leto 2021 prinaša obletnice petih naravnih parkov Slovenije

Pred 60. leti (leta 1961) je bil razglašen Triglavski narodni park. Ljudska skupščina Slovenije je takrat sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park.

Pred 40. leti (leta 1981) je bilo januarja na Kozjanskem vzpostavljeno že omenjeno zavarovano območje današnjega regijskega parka. Park je bil ustanovljen z Zakonom o spominskem parku Trebče za varovanje tamkajšnje kulturne in naravne dediščine in kasneje preimenovan v Kozjanski park. Maja istega leta je bil sprejet še prvi zakon o Triglavskem narodnem parku, ki je zavarovano območje razširil na skoraj celotne Julijske Alpe.

Pred 35. leti (leta 1986) so postale Škocjanske jame del svetovne dediščine UNESCO.

Pred 25. leti (leta 1996) pa je Škocjanske jame in njihovo vplivno območje država zavarovala z zakonom, ustanovljen je bil Park Škocjanske jame.

Pred 20. leti (leta 2001) je vlada določila območje Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Pred 10. leti  (leta 2011) je vlada sprejela predpis, s katerim je bil zavarovan Krajinski park Radensko polje.

Tega leta je nastala tudi Skupnost naravnih parkov Slovenije, ki danes združuje 15 upravljavcev zavarovanih območij. Povezuje jih skupni interes ohranjanja narave, zagotavljanja ravnovesja med učinkovitim varovanjem narave, kulturnega izročila in na drugi strani različnih dejavnosti znotraj zavarovanih območij.

Varovanje okolja in spodbujanje razvoja

Ministrstvo za okolje in prostor si prizadeva za varovanje okolja in spodbujanje razvoja, da sedanjim in prihodnjim generacijam omogočimo zdravo in kakovostno življenje.  Varstvo okolja in narave je zelo široko, multidisciplinarno področje. Varovanje okolja in narave je, kakor se izkazuje tudi v primeru večdesetletnih ravnanj naravnih parkov, kot mozaik številnih politik prizadevanj na različnih področjih. Samo povezovanje razvojnih, naprednih politik številnih področij lahko omogoči učinkovito varovanje okolja in narave.    

Več informacij o zavarovanih območjih narave: