Odločitvi 57. redne seje Vlade Republike Slovenije s področja Ministrstva za okolje in prostor
- Ministrstvo za okolje in prostor
Postopek za oceno ustavnosti Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera
Vlada je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. točke drugega odstavka 11. člena Odloka o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera sprejela odgovor na navedbe Občine Pivka 15. 1. 2019, ki ga pošlje Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti je bil sprožen v povezavi s postopkom priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M8 Kalce–Jelšane, ki se je začel 24. 1. 2008. V času priprave zadevnega državnega prostorskega načrta je Občina Pivka z odlokom zavarovala območje Pivških presihajočih jezer in tako na širšem območju prepovedala gradnjo vseh novih tranzitnih, energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih ureditev. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je Občino Pivka pozvalo k razveljavitvi spornih določb odloka, saj je ocenilo, da gre za prezavarovanje. Ker Občina Pivka tega ni storila, je MOP vladi predlagal, naj poda zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti zadevnega odloka. Vlada vztraja pri stališčih, podanih v zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti 25. 1. 2016, in v odgovoru na navedbe Občine Pivka 21. 8. 2018 ter do zdaj podana stališča še dodatno utemeljuje.
Odlok o ustanovitvi Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen
Vlada je izdala Odlok o ustanovitvi Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Delovanje Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, ki v skladu z Zakonom o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS) obravnava in daje soglasje k spremembam imen naselij in ulic v Republiki Sloveniji, je treba zaradi zagotavljanja pravopisno ustreznih zapisov zemljepisnih lastnih imen. Njeno delovanje je potrebno tudi na mednarodni ravni, predvsem zaradi priprave standardizacijskih dokumentov za mednarodne inštitucije in delovanje v njihovih organih ter za zastopanje interesov Slovenije na področju zemljepisnih imen.
Komisijo sestavljajo:
- trije predstavniki Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografskega inštituta Antona Melika (predsednik komisije in dva člana),
- dva predstavnika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (člana),
- en predstavnik Ministrstva za kulturo, Službe za slovenski jezik (član),
- en predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, Sektorja za mednarodne organizacije (član),
- en predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije (član),
- en predstavnik Filozofske fakultete v Ljubljani, Oddelka za geografijo (član),
- en predstavnik Filozofske fakultete v Ljubljani, Oddelka za slavistiko (član),
- en predstavnik Geodetskega inštituta Slovenije (član).
Odgovor na tožbo Združenja Rovo
Vlada je določila odgovor na tožbo Združenja Rovo zaradi odprave Odločbe Vlade Republike Slovenije prevlada javne koristi energetike – obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave 9. 12. 2020 in ga pošlje Upravnemu sodišču Republike Slovenije.
Vlada meni, da tožba ni utemeljena in predlaga upravnemu sodišču, da jo zavrne.
V odgovoru vlada pojasnjuje, da je bila Uredba o državnem prostorskem načrtu (DPN) za hidroelektrarno (HE) Mokrice sprejeta na podlagi pozitivno ocenjenega Okoljskega poročila v postopku celovite presoje vplivov na okolje, ki je obravnaval tudi variante na planski ravni. V času postopka sprejemanja Okoljskega poročila in Uredbe o DPN za HE Mokrice se okoljevarstvena organizacija Rovo ni priglasila v postopek, niti zoper njo ni sprožila upravnega spora. Uredba o DPN za HE Mokrice predstavlja torej veljaven prostorski akt, v okviru katerega je treba iskati tehnične alternative za izvedbo, kar je bilo tudi storjeno in predloženo v projektni presoji vplivov na okolje. Investitorja HESS, d. o. o. (za energetski del) in Infra, d. o. o. (za infrastrukturni del) sta na podlagi Uredbe o DPN vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku, v okviru katerega je bil izveden tudi postopek prevlade javne koristi (PJK). Načrtovan poseg HE Mokrice se torej nahaja na ravni projekta, pri čemer so v okviru postopka PJK alternativne variante pripravile in presojale na projektni in ne na planski ravni.
Združenje Rovo je v postopku PJK pridobilo status stranskega udeleženca in je bilo pozvano za podajo mnenja. Upravni organ je mnenje preposlal stranki v izjasnitev, v odločbi pa se je tudi sam opredelil tako do predloga stranskega udeleženca okoljevarstvene organizacije Rovo, kot do izjasnitve investitorja. Pri tem so bili za postopek PJK nepomembne tehnične podrobnosti, ali bi teoretično in v kolikšni meri bi obnovljiv vir sončne elektrarne lahko nadomestil HE Mokrice, saj je bila vloga podana za postopek prevlade javne koristi HE Mokrice in je bilo tako treba odločiti o navedenem zahtevku, predlog tožeče stranke pa tega zahtevka in podrobno določenih ciljev projekta bistveno odstopa. V postopku se je upravni organ od vseh podanih predlogov za utemeljitev vrste javne koristi naslonil na zakonodajno podlago Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS-1), ki določa HE in poudarja njeno več namenskost, ki je torej določena z zakonom. Gradnja sončnih elektrarne na vodnih, priobalnih in degradiranih površinah niso alternativa, ker je treba zaključiti projekt HE na spodnji Savi kot celoto skladno z ZPKEPS-1. Brez zadnje HE Mokrice, veriga HE na spodnji Savi ne more delovati učinkovito in v predvidenem obsegu. Celotna veriga HE na spodnji Savi je načrtovana in doslej zgrajena (HE Boštanj, HE Arto-Blanca, HE Krško in HE Brežice za režim pretočno-akumulacijskega obratovanja, ki mora skladno z meddržavnimi obveznostmi na meji z Republiko Hrvaško vzdrževati naravni pretok. HE Mokrice s svojo akumulacijo je načrtovana kot izravnalna elektrarna. Brez HE Mokrice vlogo izravnalne HE prevzema HE Brežice, pri čemer je praktično izničena možnost akumulacijskega režima obratovanja HE na spodnji Savi, delujoče HE na spodnji Savi pa so bili posledično ne optimalno dimenzionirane oziroma predimenzionirane. Če torej projekt HE Mokrice ne bo zgrajen, veriga HE na spodnji Savi pa ne dokončana bi nastala škoda Republiki Sloveniji in javnemu interesu pri doseganju ciljev deleža obnovljivih virov energije, ki pa se ga ne nadomestiti z drugimi viri, in bi zato lahko Slovenija prejela tudi kazni za nedoseganje ciljev obveznosti iz direktiv Evropske unije ter še kupovati elektriko iz obnovljivih virov energije od drugih držav, da bo dosegla ustrezno bilanco virov energije na nacionalni ravni.
Prav tako ne držijo navedbe Združenja Rovo, da prevlada druge javne koristi Zakona o ohranjanju narave (ZON) ni bil pravilno uporabljen. Ne glede na slovnično uporabo terminov v ZON - zapis v ednini ali množini - je upravni organ vrednotil prevlado zgolj in izključno ene javne koristi, konkretno energetike obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je upravni organ opredelil do vseh navedb in pri prevladi upošteval izključno javno korist energetike - obnovljivih virov.
Glede upoštevanja Aarhurške konvencije, pa je upravni organ v celoti upošteval navedeno konvencijo, saj je tožečo stranko pisno povabil k sodelovanju, predal gradivo, omogočil razumni rok za pripravo mnenja ter povabil k virtualni razpravi in se do v postopku podanega mnenja tudi opredelil. Prav tako je pomembno, da tožeče stranke niso pritegnili niti stranka, niti deset drugih stranskih udeležencev.