Skoči do osrednje vsebine

Na neformalnem zasedanju Sveta EU za okolje o biotski raznovrstnosti in evropski podnebni politiki

Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Metka Gorišek se je udeležila neformalnega zasedanja Sveta EU za okolje, ki je prvič pod nemškim predsedovanjem potekalo v živo v Berlinu. Prvi dan zasedanja so ministri razpravljali o vlogi ohranjanja biotske raznovrstnosti v kontekstu preprečevanja pandemij in izgradnji odpornosti evropskega gospodarstva in družbe, hkrati pa so opravili prvo neformalno razpravo o globalnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020 v luči priprave na naslednje zasedanje pogodbenic (COP15), predvideno v jeseni 2021 na Kitajskem. V popoldanskem delu so začeli z razpravo o evropski podnebni politiki in predstavitvi celovitega načrta za višanje EU podnebnih ambicij do leta 2030 v okviru doseganja ciljev Pariškega sporazuma, ki so jo nadaljevali tudi naslednji dan.

Biotska raznovrstnost

Na področju biotske raznovrstnosti so se ministri strinjali, da ima ohranjena narava in biotska raznovrstnost pomemben vpliv na zdravje ljudi, zato je treba napore usmeriti v preprečevanje njenega degradiranja. Pandemija COVID-19 nam je pokazala velik pomen razumevanja povezave med nedotaknjenim naravnim okoljem, počutjem in zdravjem ljudi, kar je treba vzeti v obzir pri iskanju rešitev za zmanjševanje tveganja ob morebitnih prihodnjih pandemijah ter zagotoviti ustrezen odziv nanje. Omenjene vidike bo zato treba nasloviti tudi v okviru prihodnjih pogajanj za sprejem ambicioznega globalnega okvira biotske raznovrstnosti po letu 2020 (post 2020 GBF) na 15. zasedanju pogodbenic konference o biotski raznovrstnosti prihodnje leto. Predlog globalnega okvirja (t.i. Zero draft) sicer poleg štirih dolgoročnih ciljev vsebuje osem mejnikov in 20 ciljev, usmerjenih v ukrepe do leta 2030. Poleg ključne vloge nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost, novi osnutek vsebuje tudi izboljšan pregled izvajanja. Evropska komisija je že letos pomladi, kot enega izmed treh stebrov Zelenega dogovora (EU Green Deal) predstavila novo EU Strategijo o biotski raznovrstnosti, ki bo začrtala pot ukrepanja EU na tem področju in s katero bo lahko z zgledom vodilna v mednarodni skupnosti. Državna sekretarka dr. Gorišek je v razpravi poudarila, da osnutek globalnega okvirja za ohranjanje biotske raznovrstnosti po letu 2020 predstavlja primeren temelj za krepitev odpornosti v primeru morebitnih novih epidemij. Slovenija se bo zavzemala, da bodo novi globalni cilji na tem področju realistični in merljivi, kar bo omogočilo učinkovito implementacijo ukrepov za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti. Hkrati je poudarila, da ima Slovenija najvišji delež zavarovanih območij Natura 2000 v EU, zato ne namerava širiti teh območij, saj bi to povzročilo neskladnost z doseganjem ostalih sektorskih ciljev, zlasti tistih, povezanih z obnovljivimi viri energije.

Evropska podnebna politika

V drugem delu zasedanja so ministri naslovili vprašanje dviga globalne podnebne ambicije in vloge EU v mednarodnih podnebnih pogajanjih, kar je bila tudi osrednja tema neformalnega zasedanja ministrov. Kot je na zasedanju dejal izvršni podpredsednik Komisije, zadolžen za izvajanje Evropskega Zelenega dogovora, Frans Timmermans, predstavlja trajnostno okrevanje po pandemiji COVID-19 priložnost, da se med drugim okrepijo evropski napori za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, kar bo omogočilo, da EU še naprej ohranja vodilno vlogo v mednarodni skupnosti in z zgledom spodbuja tretje države, da okrepijo svoja podnebna prizadevanja z namenom doseganja ciljev Pariškega sporazuma. Dejstvo je, da cilj podnebne nevtralnosti do sredine tega stoletja ne bo koristila zgolj našemu planetu, temveč je na to treba gledati tudi v luči prispevka k večji konkurenčnosti EU na svetovnih trgih ter dobrobiti in zdravju evropskim državljanom.

Ministri so v neformalni razpravi prvič naslovili vprašanje krepitve EU podnebne ambicije do leta 2030 in pripadajočo analiza vplivov, ki jo je pred dnevi predstavila Komisija in v kateri predlaga višanje cilja zmanjševanja emisij do leta 2030 za najmanj 55 % na ravni EU. Kot je poudaril komisar Timmermans, bo za dosego tega cilja potreben ustrezen prispevek vseh sektorjev, zato je Komisija v svoji analizi preliminarno predstavila več scenarijev za vključevanje tudi ostalih sektorjev (kot npr promet, stavbe in gozdarstvo) v stroškovno učinkovit sistem zmanjševanja emisij. Analiza vplivov jasno kaže, da je bolj ambiciozne cilje do leta 2030 na ravni EU mogoče doseči na stroškovno učinkovit način. Komisija namerava prihodnje leto do junija 2021 zato predstaviti sveženj zakonodaje (podnebno energetski sveženj ukrepov), ki bo naslavljala vse omenjene vidike. Pomembno je, da se dogovor glede novih, bolj ambicioznih ciljev do leta 2030 na ravni EU sprejme pravočasno, kar bo omogočilo posredovanje Nacionalno določenih prispevkov skladno z mednarodnimi obveznostmi EU v okviru Pariškega sporazuma do konca letošnjega leta. Ministri so se na zasedanju strinjali, da je dvig podnebne ambicije do leta 2030 nujen, če želimo na stroškovno učinkovit način doseči podnebno nevtralnost do leta 2030, hkrati pa so poudarili, da bodo potrebne določene fleksibilnosti, upoštevanje različnih izhodišč ter nacionalnih specifik posameznih držav članic. Tudi Slovenija se bo v tem procesu zavzemala za upoštevanje nacionalnih značilnosti in različna izhodišča držav članic ter za to, da bo omenjeni prehod socialno pravičen in solidaren. Ustrezno bo moral biti ovrednoten tudi visok prispevek k drugim ciljev na področju okolja, Slovenija ima namreč največji delež zavarovanih območij Natura 2000, kar znatno prispeva k doseganju ciljev EU na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti. Neformalna razprava ministrov, ki je bila opravljena v Berlinu, se bo nadaljevala na zasedanju oktobra, predvidoma pa naj bi tudi predsedniki vlad na zasedanju podali politične usmeritve za prihodnje korake na tem področju do konca letošnjega leta.

Iskalnik