Skoči do osrednje vsebine

Regijski park Škocjanske jame letos obeležuje 35. obletnico vpisa na Seznam svetovne dediščine

Regijski park Škocjanske jame letos obeležuje 25. obletnico ustanovitve zavarovanega območja, 35. obletnico vpisa na Seznam svetovne dediščine, letošnje leto pa je tudi Mednarodno leto jam in krasa. Regijski park Škocjanske jame je eden od biserov naravne dediščine svetovne dediščine. Škocjanske jame so naravni pojav izjemne svetovne vrednosti, pomemben za vse človeštvo in vse generacije. Na Seznam svetovne dediščine so bile v okviru Konvencije o svetovni dediščini vpisane 28. 11. 1986.

V skladu s to konvencijo mora vsako vpisano območje svetovne dediščine izstopati v svetovnem merilu glede na estetska ali znanstvena merila in temeljiti na zmožnosti države, da zagotovi dolgoročno ohranjanje območja izjemne univerzalne vrednosti in integritete.

Deset let po vpisu Škocjanskih jam na Seznam svetovne dediščine, 19. 10. 1996, je Slovenija sprejela Zakon o regijskem parku Škocjanske jame, s čimer je med drugim določila upravljavca zavarovanemu območju – javni zavod Park Škocjanske jame.

Poleg tega, da so Škocjanske jame vpisane na Seznam svetovne dediščine, imajo tudi druge mednarodno pomembne designacije. Leta 1999 so bile Škocjanske jame vpisane na Seznam mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije. Ta seznam mednarodno pomembnih mokrišč Škocjanske jame dopolnjujejo kot prvo podzemno mokrišče v skladu z merili, določenimi za podzemeljske hidrološke sisteme.

Leta 2004 je bil Park Škocjanske jame sprejet v svetovno mrežo biosfernih območij v okviru Programa Človek in biosfera (MAB). To je Unescov medvladni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij, kjer se ohranja biotska raznovrstnost in spodbuja trajnostni razvoj. Park je bil vpisan kot Biosferno območje Kras, ki odkriva povezanost človeka z naravo in pomen izobraževanja za ohranjanje kakovosti bivanja. Območje se predstavlja tudi v okviru regijske povezave biosfernih območij EuroMAB. Park izvaja dejavnosti, ki so trajnostno naravnane in temeljijo na izobraževanju, povezavi znanosti in družbe ter spodbujanju trajnostnega razvoja na zavarovanem, vplivnem in prehodnem območju.

Celotno zavarovano območje je tudi del omrežja Natura 2000 in ekološko pomembno območje. Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala ter s svojim ravnanjem vplivata eden na drugega.

Zavarovano območje

Regijski park Škocjanske jame ima z zakonom določeno mejo zavarovanega in vplivnega območja, kar sovpada tudi z zavarovanjem Škocjanskih jam kot svetovne dediščine in mokriščem mednarodnega pomena. Zavarovano območje parka meri 401 ha, vplivno pa okoli 45.000 ha, zajema celotno porečje reke Reke in se razprostira v šestih občinah. Razgibanost parka ustvarjajo soteska, ponori in jame ter vrsta udornih dolin pa kraško površje. Bogata geodiverziteta ustvarja pogoje za izjemno biodiverziteto - pestrost živalskih in rastlinskih vrst.

V zavarovanem območju lahko občudujemo kar 52 naravnih vrednot in 5 naravnih spomenikov ter 37 kulturnih spomenikov. Reka Reka je ustvarila dolino, kjer danes občudujemo pomnike geomorfološke preteklosti in sedanjosti. Od požiralnikov na kontaktnem krasu, prek soteske do ponorov, jam in udornih dolin.

V četrt stoletja so v javnem zavodu opravili vrsto raziskav, vrednotenj, obnov, dokumentiranj in izvedli številne uspešne projekte, ki so pripomogli k ohranjenosti, prepoznavnosti in ugledu zavarovanega območja v Sloveniji predvsem pa tudi med svetovno javnostjo.

Petindvajset let je ustvarilo več dobrih parkovnih praks. Ena najbolj uspešnih in prepoznavnih je zagotovo naravovarstven pristop obnove in upravljanja s Škocjanskim jamskim sistemom tako pod površjem zemlje kot tudi na površju. Škocjanske jame z dolinami so svetovno pomembno varstveno območje - življenjski prostor redkih in ogroženih vrst  jamskih živali, netopirjev, ptic in nepogrešljiva podoba kraške krajine. Da je upravljanje na pravi poti, dokazuje poročilo o štetju netopirjev v letu 2020, ki kaže izboljševanje stanja. Škocjanske jame so reprezentativen naravni spomenik, ki s skrbno urejeno infrastrukturo privablja obiskovalce.

Ozaveščanje in usposabljanja

V Parku Škocjanske jame so v ozaveščanje in interpretacijo vložili vse sile. Poleg širše javnosti vsakoletno izobražujejo tudi mentorje šol, jamske vodnike in študente ter dijake raznovrstnih šol širom Slovenije pa tudi širše. Mreženje šol in univerz, ki so prijateljice parka in mu pomagajo pri uresničevanju ciljev je ena uspešnejših komunikacijskih zgodb, je simbol ohranjene narave življenje z njo in spoštovanja, izročila in prepoznavnosti našega zavarovanega območja. Nastopajo na številnih konferencah in so član mednarodnih organizacij (Europarc, Alparc, Parki Dinaridov, Mednarodna organizacija za šport in kulturo - ISCA).

Veliko priznanje je izkazala tudi Evropska vesoljska agencija ki je skupaj s Parkom Škocjanske jame na Krasu izvedla usposabljanje astronavtov s celega sveta v posebnih pogojih »neznane teme«, kar jame tudi so.

Z uspešno ustanovljenim in izjemno prodornim Partnerstvom za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje, katerega namen je širiti zavest o pomenu dediščine prednikov, ki jo na Krasu zaznamo tako rekoč na vsakem koraku, je park  obudil popravljanje, obnovo in zavest o pomenu suhozidne gradnje (zidov, pastirskih hišk) kot tudi pestrosti narave. Kraška suhozidna gradnja je ključni segment kraške kulturne krajine in Matičnega Krasa in v polni meri prispeva tudi k biotski pestrosti območja.

Okoljsko naravnan turizem

Skrb za obnovo in vzdržen okoljsko naravnan turizem spremlja upravljanje zavarovanega območja vse od začetkov. V teh letih so uredili infrastrukturo parka od sprejemnega centra, učne poti, kongresno promocijskega centra pa vrste muzejskih zbirk v Škocjanu in Matavunu, kar bogati turistično ponudbo območja. Ne gre pozabiti na sodelovanje z domačini, kjer je park posredno ali neposredno pripomogel k urejanju javne infrastrukture v vaseh v parku (pločniki, vodnjaki, cerkev, poti, trgi) in nedavno končane kanalizacije s čistilno napravo. Hkrati pa park domačinom prispeva del nepovratnih sredstev za ureditev turističnih kapacitet, prenovo stavbne dediščine, ekološke prenove ogrevanja, nakup kmetijske mehanizacije.

Kilometri urejenih peš in kolesarskih poti povezujejo naravo in kulturno dediščino zavarovanega območja in privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Za ogled so označili in uredili več naravnih vrednot.

Izvajanje ukrepov in projektov

V okviru nacionalnega Programa upravljanja območij Natura 2000 odgovorno izvajajo številne ukrepe za zagotavljanje ugodnega stanja redkih ali ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. Zagotavljajo primerno rabo kraških travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Natura 2000 Kras. Ključne vrste so npr. uharica, zaradi katere se je zaščitilo kilometre električnih drogov, saj je električni udar eden ključnih dejavnikov pogina te vrste. Druge pomembne vrste so med drugim še: hribski urh, veliki pupek, dolgokrili in drugi netopirji, travniški postavnež, rogač, hrastov, kozliček, drobnovratnik, vrtni strnad in hribski škrjanec, za vsako vrsto se izvajajo posebni ukrepi.

V 25. letih delovanja je javni zavod izvedel več kot 20 mednarodnih projektov, od projektov Phare, do Interreg in projektov Evropskega sklada za razvoj, s pomočjo katerih so med drugim izboljšali stanje habitatov ter obnovili jamsko in parkovno infrastrukturo ter kulturno dediščino.

Kolektiv javnega zavoda, ki mu je v upravljanje in skrb zaupana tukajšnja narava, je trdo in odgovorno delal od prvega dne. Zavezali so se, da bodo tudi v prihodnje z največjo mero odgovornosti usmerili svoje delo v cilje, da zavarovano območje ostane dom za naravne procese, redke in ogrožene rastlinske vrste, mesto za znanstvene raziskave in poučno okolje za obiskovalce in podpornike parka in ne nazadnje, prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov.