Novice

Evropska unija in Čile sta 13. decembra 2023 podpisali Napredni okvirni sporazum in Začasni sporazum o trgovini in s tem uspešno zaključili pogajanja, ki so potekala od leta 2017. V času pogajanj sta pogodbenici dosegli dogovor o ambicioznem sporazumu, ki je primerljiv z najnovejšimi trgovinskimi sporazumi, kot so CETA (sporazum med EU in Kanado) ter sporazuma z Japonsko in Novo Zelandijo.

Na Brdu pri Kranju so na tradicionalnem posvetu slovenske diplomacije diplomati in diplomatke v luči priprav na članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov razpravljali o aktualnih zunanjepolitičnih temah, s poudarkom na podpori Ukrajini in razmerah na Bližnjem vzhodu. Udeležence posveta, ki ga vodi ministrica Tanja Fajon, so nagovorili najvišji predstavniki države.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na Brdu pri Kranju otvorila 27. posvet slovenske diplomacije. V nagovoru je predstavila nekaj razmišljanj o letu, ki se izteka, in spregovorila o izzivih, ki so pred nami. Izrazila je tudi iskreno priznanje slovenskemu diplomatskemu zboru za prispevek h krepitvi slovenske diplomacije ter vloge Slovenije v spremenjeni geopolitični realnosti.

Slovenija si je na podnebni konferenci COP28, ki je v Dubaju potekala v prvi polovici decembra, tako na pogajanjih kot v spremljevalnem programu prizadevala za krepitev mednarodnega miru in varnosti, spoštovanje človekovih pravic, upoštevanje povezav z vodnimi in prehranskimi izzivi ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja – teme, ki so tudi sicer v ospredju slovenske zunanje politike.

Nacionalni koordinator za zunanje vidike digitalizacije, umetno inteligenco in kibernetske varnosti, veleposlanik Tadej Rupel, se je v imenu Slovenije udeležil vrha ter ministrskega zasedanja Sveta Globalnega partnerstva (angleško Global Partnership on Artificial Intelligence – GPAI) za umetno inteligenco, ki je potekalo 12. in 13. decembra 2023 v New Delhiju v Indiji.

Po izjemno intenzivnih 14-dnevnih pogajanjih je bil danes, kljub dnevu zamude, sklenjen zaključni dogovor, ki sproža nepovraten in pospešen prehod od fosilnih goriv, da bi preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb.

Slovenska delegacija se v Ženevi udeležuje Globalnega foruma o beguncih (angleško Global Refugee Forum), ki se osredotoča na krepitev mednarodne solidarnosti in delitve bremen pri soočanju s številno begunsko populacijo na globalni ravni.

Državni sekretar Marko Štucin se je v Bruslju udeležil rednega zasedanja Sveta EU za splošne zadeve, na katerem so se ministri osredotočili na obravnavo osnutka sklepov za decembrsko zasedanje Evropskega sveta in na širitvene sklepe. V zvezi s tem je poudaril, da je odločitev o odprtju pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino ključna za ohranjanje zaupanja regije v EU.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je v Bruslju udeležila rednega zasedanja Sveta EU, ki je bil namenjen razmeram na Bližnjem vzhodu, ruski agresiji na Ukrajino ter Sahelu. Sledilo je ministrsko zasedanje EU-Vzhodno partnerstvo z udeležbo ministrov iz regije. Ob robu se je srečala tudi z Visokim predstavnikom mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Christianom Schmidtom.

10. decembra 2023 obeležujemo 75. obletnico sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic, temeljnega mednarodnega dokumenta, ki je prvič nedvoumno izpisal nabor človekovih pravic, ki pripadajo vsakomur, brez izjem.

Konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida je bila kot prva mednarodna pogodba o človekovih pravicah sprejeta 9. decembra 1948 v okviru Organizacije združenih narodov (OZN). Opredelila je odgovornost držav za preprečevanje in kaznovanje genocida, ki je takrat pretresala vest sveta. Dan zatem, 10. decembra 1948 so države članice OZN sprejele Splošno deklaracijo o človekovih pravicah.

Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko se je seznanil s poročili o rezultatih slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v letih 2021 in 2022. Slovenija je v letu 2022 za uradno razvojno pomoč namenila 159,66 milijonov evrov oziroma 0,29 odstotkov bruto nacionalnega dohodka (BND).

Na zasedanju Sveta guvernerjev Evropskih šol, ki je potekal v Bruslju od 5. do 7. decembra, je bila soglasno potrjena vzpostavitev slovenske jezikovne sekcije na Evropski šoli Bruselj I. Slovenska sekcija bo uvedena s šolskim letom 2024/25.

Državni sekretar v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin se udeležuje 22. zasedanja Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Nastopil je na splošni razpravi in ob robu zasedanja opravil več dvostranskih srečanj. Slovenija je bila izvoljena za članico Urada skupščine za mandat 2024-2026.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je udeležila avdio-video konference o pregledu do sedaj izvedenih humanitarnih aktivnostih v Gazi, ki jo je gostila francoska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Catherine Colonna. Današnja konferenca je nadaljevanje mednarodne humanitarne konference za civilno prebivalstvo, ki je v Parizu potekala 9. novembra.

Beti Hohler, ki jo je Slovenija nominirala za sodniško kandidatko, je bila na 22. zasedanju Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta izvoljena za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča.

Direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve je na sedežu Italijanskega raziskovalnega sveta v Rimu pripravil dogodek "Znanost in inovacije, Slovenija in Italija" ob robu obiska ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije Igorja Papiča v Rimu.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je skupaj s Fakulteto za družbene vede in Društvom za Združene narode za Slovenijo organiziralo okroglo mizo ob 75. obletnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je potekala v Mali dvorani Državnega zbora.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon na obisku gosti nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock. Ministrici sta govorili o slovensko-nemškem strateškem partnerstvu, pomenu širitve EU in reform ter o aktualnih zunanjepolitičnih temah, s poudarkom na vojni v Ukrajini in razmerah na Bližnjem vzhodu. Dogovorili sta se tudi na katerih področjih bosta državi še okrepili sodelovanje.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je danes v imenu Vlade RS podpisala sporazum o donaciji 1,5 milijona evrov, ki jih bo do konca leta Slovenija namenila za dejavnosti humanitarnega razminiranja Ukrajini. Ob podpisu je poudarila, da se Slovenija zaveda ogromnih potreb Ukrajine na področju razminiranja, zato podpira vse napore na njeni poti varne in trajnostne obnove.