"Pred 75 leti je bila sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic, temeljni mednarodni dokument, v katerem je bila zapisana preprosta resnica – vsi smo rojeni svobodni, z enakim dostojanstvom in enakimi pravicami. Kljub temu je na svetu še vedno 50 milijonov ljudi žrtev sodobnih oblik suženjstva, 86 odstotkov žensk in deklic pa nima pravne zaščite pred nasiljem na podlagi spola. Ta žalostna statistika je dokaz, da moramo aktivno delati na tem, da bo vsak poznal svoje pravice in da bodo države spoštovale, varovale in uresničile človekove pravice vseh prebivalcev," je ob obeležitvi pomembnega dne - sprejetju Splošne deklaracije za človekove pravice -  povedala ministrica Tanja Fajon. 

Tri četrt stoletja od sprejema Splošne deklaracije v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov (OZN) v Parizu se moramo pokloniti napredku, ki je bil odtlej narejen skozi vzpostavitev strukture mednarodnega prava človekovih pravic. V veljavi sta dva mednarodna pakta, ki države pogodbenice zavezujeta k spoštovanju in varstvu državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih, pravic ter vrste konvencij, ki obravnavajo posamezne skupine prebivalstva ali aspekte človekovih pravic. Poleg mednarodnopravnega okvirja je bila vzpostavljena tudi organizacijska struktura. Predstavljajo jo Svet OZN za človekove pravice kot osrednji medvladni forum OZN o človekovih pravicah, Urad visokega komisarja za človekove pravice, ki predstavlja osrednjo agencijo OZN za človekove pravice, pogodbena telesa, ki nadzirajo izvajanje konvencij v državah pogodbenicah in posebni postopki, ki so ključni za napredek pri uveljavljanju človekovih pravic v različnih državah in na različnih tematskih področjih. Nepogrešljiv del mednarodne strukture so tudi regionalni organi, pogodbe in mehanizmi s področja človekovih pravic.

Ob tej priložnosti se spomnimo, da načela Splošne deklaracije še niso uresničena. Po globalnih ocenah je po svetu okoli 50 milijonov žrtev sodobnih oblik suženjstva, ki so skozi trgovino z ljudmi prisiljene k delu, prostituciji ali v poroko. Po globalnih ocenah 86 odstotkov žensk in deklic živi v državah, ki ne nudijo pravne zaščite pred nasiljem na podlagi spola. Po globalnih ocenah predstavniki manjšin predstavljajo tri četrtine ljudi brez državljanstva po svetu in so obenem najbolj prikrajšani pri pravici do izobraževanja in pravici do političnega udejstvovanja.

V prizadevanjih za uresničitev Splošne deklaracije človekovih pravic je ključno, da vsak pozna svoje pravice, ki so omejene izključno s pravicami drugih, in da razume temeljno dolžnost vsake države, da spoštuje, varuje in uresničuje človekove pravice vsakega prebivalca.