Letos je Slovenija prvič gostila enega od uradnih stranskih dogodkov podnebne konference. Pod naslovom "Pravica do zdravega okolja – kako naprej?" smo skupaj z deseterico mednarodnih partnerjev preučevali potrebne nadaljnje korake za boljšo vključenost lani razglašene pravice v mednarodna okoljska pogajanja ter za njeno bolj učinkovito uresničevanje. Razpravo smo pripravili skupaj s Save the Children International, Franciscans International, Uradom visokega komisarja za človekove pravice (OHCHR), Programom OZN za okolje (UNEP) in več drugimi nevladnimi organizacijami. V ospredju razprave so bile pravice otrok. Dogodek sta otvorili predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in izvršna direktorica UNEP Inger Andersen. 

Slovenija je bila letos prvič tudi partnerica Vodnega paviljona s sloganom "Voda za podnebje". Na njegovi otvoritvi je med uvodnimi govorci spregovorila predsednica Republike Slovenije Pirc Musar in izpostavila stališče Slovenije o vodi kot nesporni človekovi pravici in javni dobrini. »Postavili smo jo za temelj naše diplomacije in mednarodnega odziva na trojno planetarno krizo,« je poudarila predsednica in pri tem še posebej izpostavila vlogo žensk pri ukrepanju na področju vode. Slovenija je članica večdeležniške koalicije za pospeševanje enakosti spolov na področju vode.

Predsednica je sodelovala tudi na osrednji razpravi COP28 o vodi na visoki ravni. Na njej se je zavzela za redne medvladne konference o vodi, čimprejšnje imenovanje posebnega odposlanca OZN za vodo, k čemur je pozvala že marca letos v New Yorku, ter sprejetje strategije Združenih narodov za vodo. Izpostavila je tudi primere dobrih praks na področju podnebja in vode iz Slovenije: »uporabo umetne inteligence za pomoč pri sledenju in spremljanju cilja trajnostnega razvoja 6, uporabo satelitske tehnologije pri spodbujanju čezmejnega sodelovanja in uporabo daljinskega zaznavanja za izjemno zanesljivo napovedovanje poplav ter sistem zgodnjega opozarjanja v čezmejnem porečju«.

Posebna odposlanka za podnebno diplomacijo, veleposlanica dr. Smiljana Knez, je v okviru konference COP28 kot govorka sodelovala na številnih dogodkih in v pogajalskem procesu za zaključne dokumente podnebne konference na  prednostnih področjih slovenske zunanje politike: človekove pravice s poudarkom na položaju žensk in pravici do čistega in zdravega okolja, ter pomenu vode v kontekstu podnebnih sprememb.

Z zaključnim govorom je sodelovala na stranskem dogodku Nemčije in Sklada UN Women za ženske, mir in humanitarnost, v katerem je predstavila slovenske aktivnosti za krepitev položaja žensk v razmerah, ki jih ogrožajo podnebne spremembe in oboroženi konflikti. Poudarila je, da so pravice žensk človekove pravice, spoštovanje človekovih pravic pa je ključno za podnebno pravičnost.

Na dogodku na visoki ravni ob ustanovitvi središča OZN za podnebno varnost v Afriškem rogu je slovenska podnebna odposlanka izpostavila, da bodo varnostni vidiki podnebnih sprememb eno od prednostnih področij delovanja Slovenije v Varnostnem svetu OZN.

Posebna odposlanka za podnebno diplomacijo je na povabilo mednarodne nevladne organizacije Safe the Children sodelovala tudi v razpravi o učnikih podnebnih sprememb na položaj in pravice otrok. Hkrati se je v imenu Slovenije udeležila lansiranja Pobude Team Europe za trajnostne trgovske verige s preprečevanjem deforestacije, saj se je Slovenija tej pobudi tudi uradno priključila. V tem kontekstu je tudi odprla drugi in tretji dan programa v Slovenski hiši.

Kot bodoča predsedujoča Vodne konvencije je Slovenija skupaj z UNECE, WHO, UNICEF in nevladno organizacijo EcoPeace Middle East v Vodnem paviljonu organizirala celodnevni program na temo miru, varnosti in zdravja. Na razpravi "Krepitev miru skozi podnebno varnosti pri čezmejnem vodnem sodelovanju" je sodeloval podpredsednik biroja Vodne konvencije Aleš Bizjak z Ministrstva za naravne vire in prostor, zaključni nagovor pa je imela Petra Kežman, vodja Sektorja za globalne izzive na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. Slednja je moderirala tudi zaključno razpravo na visoki ravni "Voda za mir, varnost in zdravje".

Celodnevni program je opozoril na povečano nevarnost vodnih konfliktov ter pozval države h krepitvi čezmejnega vodnega sodelovanja kot učinkovitega preventivnega vzvoda. Poudaril je tudi potencial vodnega sodelovanja za vzpostavljanje dialoga in krepitev zaupanja na ranljivih območjih. Izpostavil je pomembno vlogo civilne družbe, še posebej mladinskih organizacij, za spodbujanje čezmejnega vodnega sodelovanja.

Kot močna podpornica prehranske varnosti je bila Slovenija na COP28 aktivna tudi na Prehranskem paviljonu in tesno sodelovala z Organizacijo OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovnim programom za hrano (WFP). Na paviljonu je skupaj s FAO organizirala medgeneracijsko in medsektorsko razpravo o integriranem ukrepanju na področju podnebja in prehrane, ki sta jo otvorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in generalni direktor FAO Qu Dongyu. »Če ne zavarujemo podnebja, ne moremo nahraniti ljudi, niti preprečiti nastanka vse več konfliktov. Različni konflikti po svetu nas ostro opominjajo, da okolja in hrane nikoli ne bi smeli uporabljati kot vojnega orožja. Mednarodna skupnost mora takšne poskuse najostreje obsoditi in sankcionirati – predvsem pa preprečiti,« je poudarila predsednica Pirc Musar. 

Na letošnjem COP je prvič s skupnim dogodkom nastopila tudi Zelena skupina, ki povezuje šest manjših okoljsko ambicioznih držav (Islandijo, Kostariko, Singapur, Slovenijo, Združene arabske emirate in Zelenortske otoke). Kot njena pobudnica in koordinatorka je Slovenija skupaj z gostitelji COP28, Združenimi arabskimi emirati, priredila dogodek, kjer je skupina javnosti predstavila dva nova projekta: podnebni pospeševalnik, ki podpira startup podjetja z inovativnimi, podnebju prijaznimi rešitvami, in vodno platformo, ki s kuriranim naborom predavanj o ključnih vodnih izzivih služi kot podpora globalni skupnosti pri soočanju z njimi.

Letošnji Podnebni pospeševalnik je podprl in povezal startup podjetja, ki inovirajo na prehransko-kmetijskem področju. Vseh šest izbranih podjetij, ki so bila deležna štirimesečnega podpornega programa, se je na dogodku predstavilo in pomerilo pred mednarodno strokovno žirijo: Circa Biotech (ZAE), Cupmena (Egipt), EcoBees (Tunizija), Greeners (Palestina), Lait Espoir (Tunizija) in Moree (Slovenija/Velika Britanija). Med predstavljenimi inovacijami in poslovnimi modeli je žirija kot zmagovalca izbrala podjetje Circa Biotech, ki bo v začetku leta 2024 prejelo še dodatni dvomesečni program podpore za vstop na trg.

Vsi ti dogodki in aktivnosti so okrepili vidnost Slovenije na ključnih področjih njenega delovanja, predvsem pa so utrdili in razširili mrežo dragocenih partnerstev, ključnih za uspeh nadaljnjih aktivnosti. Slovenija se je na COP28 pridružila številnim izjavam in s tem koalicijam držav, ki bodo skrbele za uresničevanje zavez, na primer Izjavi o podnebju, pomoči, obnovi in miru. Povezave med podnebjem, vodo, prehrano, mirom in varnostjo bodo tudi v ospredju članstva Slovenije v Varnostnem svetu od januarja 2024 dalje.