Skoči do osrednje vsebine

Uradna razvojna pomoč v 2021 in 2022: predstavitev letnih poročil državnemu zboru

Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko se je seznanil s poročili o rezultatih slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči v letih 2021 in 2022. Slovenija je v letu 2022 za uradno razvojno pomoč namenila 159,66 milijonov evrov oziroma 0,29 odstotkov bruto nacionalnega dohodka (BND).
dvorana, ministrica, poslanci sedijo mizo

Ministrica Tanja Fajon na 50. redni seji Odbora za zunanjo politiko | Avtor: Državni zbor RS

"Ocenjujem, da se slovensko razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč dobro in fleksibilno odzivata na vse večje razvojne in humanitarne potrebe. Je pa potrebno, skladno z zavezami, postopoma povečati in na daljši rok predvideti razvojno financiranje," je ob predstavitvi poročila poslancem poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Delovanje Slovenije na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja je v letu 2021 zaznamoval odziv na pandemijo, medtem ko je leto 2022 močno zaznamovala agresija Ruske federacije na Ukrajino. Slovenija je leta 2021 za uradno razvojno pomoč namenila 98,25 milijonov evrov, kar je predstavljalo 0,19 % BND. V letu 2022 se je uradna razvojna pomoč povečala na 159,66 milijonov evrov, kar predstavlja rekordnih 0,29 % BND. Povečanje v lanskem letu je bilo poleg izdatne pomoči Ukrajini in povečanju financiranja prehranske krize, zlasti posledica stroškov za oskrbo ukrajinskih beguncev, odpisa dolga oz. obresti nekaterim afriškim državam in višjega deleža sredstev, ki so bila za uradno razvojno pomoč namenjena iz evropskega proračuna. 

V letu 2022 se je zmanjšalo povpraševanje po donacijah cepiv za covid-19 (v letu 2021 je Slovenija donirala več kot 2,8 milijonov doz), zato je Slovenija zabeležila statistično zmanjšanje pomoči projektne narave. To je kompenzirala s povečanjem namenskih prispevkov preko mednarodnih organizacij za krepitev odziva na velike razvojne in humanitarne izzive v najbolj ranljivih državah.

Skladno z resolucijo sta bili v minulih dveh letih poleg Zahodnega Balkana prioritetni geografski področji slovenskega razvojnega sodelovanja tudi evropsko sosedstvo in Podsaharska Afrika.

Slovenija je, skladno z veljavnimi sporazumi, kot vsa leta doslej, ohranila oprostitve šolnin in štipendije za študij v Sloveniji kot pomemben del dvostranske uradne razvojne pomoči, posebej za države Zahodnega Balkana. "Oprostitve šolnin predstavljajo največji delež slovenskega razvojnega sodelovanja v državah Zahodnega Balkana že vrsto let. Izobraževanje je izjemnega pomena, saj spodbuja razvoj in zmanjšuje neenakost in revščino, vendar bi si želeli s časom, zlasti pa v primeru večjih razvojnih sredstev razmerje nekoliko popraviti v smeri manjšega deleža oprostitev šolnin. Odpis šolnin je namreč lahko začasna razvojna rešitev, saj ne obravnava vedno temeljnih strukturnih težav v izobraževalnem sistemu in družbi nasploh, ko govorimo o državah v razvoju" je v predstavitvi povedala ministrica Fajon.

Med presečnimi vsebinskimi prioritetami si je Slovenija v letu 2022 posebej prizadevala za krepitev aktivnosti, ki so bile namenjene enakosti spolov. Skupna vrednost projektov in aktivnosti, ki so vsebovale enakost spolov se je tako lani povečala za 31 %, s čimer se je delež dvostranske programske pomoči, ki vključuje vidik spola, v primerjavi z letom 2021, podvojil.

"Posebej sem ponosna, da smo letos v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve sprejeli smernice za delovanje na področju razvojnega sodelovanja, ki enakosti spolov dajejo posebno težo," je ob tem poudarila ministrica in najavila podrobnosti o uresničevanju smernic v poročilu za leto 2023. 

Na področju financiranja prilagajanja in blaženja posledic podnebnih sprememb – še ene presečne teme slovenskega razvojnega sodelovanja – je Slovenija v 2022 v primerjavi z 2021 povečala delež dvostranske razvojne pomoči za 51 %, predvsem s podporo projektom slovenskih izvajalskih ustanov in organizacij civilne družbe ter sodelovanjem zasebnega sektorja.

V zaključku predstavitve je ministrica ocenila, da se slovensko razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč dobro in fleksibilno odzivata na vse večje razvojne in humanitarne potrebe v svetu ter ob tem poudarila, da je potrebno, skladno z zavezami, postopoma povečati in na daljši rok predvideti razvojno financiranje. Zavzela se je tudi, da se v razvojno sodelovanje še bolj pritegne znanje slovenskega gospodarstva, njihove tehnologije in zasebno financiranje.

Viri:

Poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2022

Poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2021