Članki

Prehod pod italijansko vojaško oblast na zasedenem ozemlju zahodno od demarkacijske črte je mogoče spremljati skozi poročila prebivalcev, uradnikov, politikov in drugih, ki so pošiljali svoje dopise na Narodno vlado, Narodni svet ali na Pisarno za zasedeno ozemlje v Ljubljani. Težave, s katerimi so se soočili uradniki, učitelji in drugi člani jugoslovanske inteligence na zasedenem ozemlju, lepo prikaže zapisnik št. 242 iz decembra 1918.

Po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih je vrhovni svet pariške mirovne konference 21. junija 1919 odločil, da se koroško vprašanje reši s plebiscitom v dveh conah. Cono A naj do plebiscita zasede in upravlja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, cono B Nemška Avstrija. V skladu s tem so se morale jugoslovanske vojaške enote umakniti za demarkacijsko črto.

Biopsihologinja Zala Slabe je prva, ki ji je uspelo dokazati povezavo med prisotnostjo nevropeptida PACAP v možganih in motnjami razpoloženja, zlasti depresijo in bipolarno motnjo.

Slovenija vsako leto gosti študente na študijskih izmenjavah in število takih študentov vsako leto raste. Ankete kažejo, da so študenti s svojim študijem in življenjem v Sloveniji zelo zadovoljni. Kot tutor za tuje študente na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem o tem dobil informacije neposredno od teh študentov.

Mateja Benedetti je v Ljubljani najprej obiskovala srednjo šolo za oblikovanje in kasneje študirala na Naravoslovnotehniški fakulteti. Po študiju v Sloveniji se je izpopolnjevala na akademiji za umetnost na Nizozemskem. Tam je spoznala tudi konceptualno oblikovanje, kar je bila ena od prelomnic v njenem ustvarjalnem procesu. Je oblikovalka in kostumografinja. Njena oblačila so unikatna in izdelana iz ekoloških materialov oziroma naravi prijazna. S svojim načinom ustvarjanja navdušuje v Sloveniji in osvaja tudi svet.

Gričevnato razgibana pokrajina očara že na prvi pogled. Zeleni steljniki, porasli z belimi brezami, bleščeča reka Kolpa, vinogradi z idiličnimi zidanicami in poti, ki te popeljejo do zanimivih krajev s pestro zgodovino.

Kras je domovina kraškega ovčarja, ki ga je ostra burja skozi stoletja le krepila, in ne slabila, psa, ki si je skupaj s pastirji in kraškimi ovcami rezal trd kruh ter je do današnjih dni znal ohraniti svojo plemenito osebnost. Brez ljubezni, medsebojnega spoštovanja in razumevanja bi veliko izgubila tako človek kot pes.

Protokoli o plenarnih sejah upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke iz let 1926–1932 so kaligrafsko zabeležene razprave, tehtanja in ugotavljanja članov uprave prve »prave slovenske« banke. Za razliko od s številkami nabitih tiskanih letnih poročil so bolj osebna, neposredna in konkretna pričevanja. Ob njihovem branju zlahka zdrsnemo 90 let nazaj. Izvemo, na primer, da je poslovodstvo banke v začetku leta 1930 bolj skrbelo »abnormalno vreme« minulega leta kot pa ameriški borzni zlom.

V okviru projekta e-ARH.si je 13. junija 2019 v prostorih Ministrstva za kulturo potekal peti delovni sestanek projekta e-ARH.si.

Decembra 1973 se je sklenila izjemna življenjska pot umetnostnega zgodovinarja, klasičnega arheologa, pesnika, pisatelja in prevajalca dr. Vojeslava Molèta. Tokratna arhivalija meseca – predlog za podelitev reda zaslug za narod I. stopnje – vsebuje njegov curriculum vitae do leta 1962. Predlog je junija 1962 pripravil Svet za kulturo in prosveto Ljudske republike Slovenije ter ga v obravnavo poslal Komisiji za odlikovanja Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Le-ta predloga očitno ni potrdila.

Leto 2017 je razglašeno za Plečnikovo leto, saj mineva 145 let od rojstva in 60 let od smrti slavnega slovenskega arhitekta. O Plečnikovem življenju in delu je po arhitektovi smrti nastalo veliko filmov, posnetih tako v Sloveniji kot na Češkem. V Slovenskem filmskem arhivu smo posebej ponosni na dokumentarne posnetke, ki prikazujejo Plečnika ter njegove dosežke še v času njegovega življenja. Za tokratno arhivalijo meseca pa smo izbrali zvočni umetniški film Mojster Plečnik režiserja Mirka Groblerja iz leta 1952, ki je nastal ob arhitektovi osemdesetletnici.

Arhiv Republike Slovenije v različnih fondih in zbirkah hrani več kot dva tisoč urbarjev. Urbarje so praviloma pisali oskrbniki zemljiških gospostev in le izjemoma zemljiški gospod sam. Predstavljeni urbar graščin Bogenšperk in Lihtenberk je v tem smislu izjemen; spisal ga je namreč Janez Vajkard Valvasor.

Zapisnik o zaslišanju župljanov župnije Ig spomladi 1782 je nastal v okviru preiskave zoper tamkajšnjega župnika Jožefa Gollmayerja, ki so mu župljani očitali uvajanje »novotarij« pri delitvi zakramentov pokore, evharistije in bolniškega maziljenja. Zaslišanje prič je pokazalo tudi, da naj bi se ižanska duhovščina pri dušnopastirskem delu opirala na nepravoverne knjige, med katerimi so izstopale janzenistične.

Avgusta 1944 je bila po dvoletnem skrivanju na podstrešju stare amsterdamske hiše skupaj s sostanovalci aretirana judovska družina Frank. Med aretiranimi člani družine sta bili tudi Anna in Margot. Spomladi 1945 sta umrli v taborišču Bergen-Belsen. Aretiral jih višji narednik SS Karl Josef Silberbauer, uslužbenec Gestapa in Sicherheitsdiensta v okupirani Nizozemski. Njegov uslužbenski karton hranimo v Arhivu Republike Slovenije.

Sredi aprila 2016 bo minilo 500 let od pomiritve spora med mekinjskim samostanom in mestom Kamnik zaradi sečnje lesa na območju Kamniške Bistrice. Razsodbo sta izdala kranjski deželni glavar Janez Auersperg in kranjski deželni vicedom Erazem Braunbart. Poravnalna listina je bila spisana v dveh enakih izvodih in overovljena z visečima pečatoma obeh izstaviteljev. Predstavljena listina se hrani v Zbirki listin in je ena izmed 220 listin serije Listine samostana klaris Mekinje.

Izgradnja hidroelektrarne v Medvodah je, poleg proizvodnje električne energije, vplivala tudi na podobo krajine, saj je z zajezitvijo reke Save nastalo Zbiljsko jezero. Zato je arhivalija meseca junija namenjena dokumentom, ki pričajo o gradnji medvoške hidroelektrarne v letih 1947–1953.

Prvi seznami telefonskih naročnikov se pojavijo neposredno ob začetkih delovanja telefonskih omrežij. 140 let po Bellovem izumu elektromagnetnega telefona predstavljamo Imenik telefonskih naročnikov in telefonskih uradov za Slovenijo, ki uvodoma podaja tudi splošna navodila, kako sploh uporabljati telefon, s pregledom telefonskih naročnikov pa niza utrinke iz življenja 99 slovenskih krajev v letu 1922.

Osnutek govora Edvarda Kocbeka na sestanku s predstavniki vodstva Komunistične partije Slovenije oktobra 1946 s poznejšim naslovom Interpelacija Edvarda Kocbeka o ravnanju s krščanskimi socialisti in kristjani na sestanku s partijci je povedna, natančno ubesedena kritična ocena prvega povojnega leta in jasno zrcali temeljne poteze časa. Priča pa tudi o eni ključnih etap v povojnem razhodu Kocbeka in vrha Komunistične partije Slovenije.

Arhivalija meseca nas popelje v napeto prevratno obdobje izpred stotih let. Predstavlja pogodbo, ki sta jo 27. 11. 1918 v Mariboru podpisala poveljnik Štajerskega obmejnega poveljstva Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, general Rudolf Maister, in pooblaščenec nemško-avstrijskega Odbora za javno blaginjo in poveljnik graške vojne komande, polkovnik Rudolf Passy. Pogodba naj bi predstavljala izhodišče demarkacijske črte med sprtima stranema na Štajerskem in Koroškem ter zagotovila mir. A uradna politika dejanj svojih vojaških poveljnikov ni odobravala.

23. decembra 2017 bo minilo 200 let, odkar je avstrijski cesar Franc I. podpisal patent o izdelavi franciscejskega katastrskega operata. Takrat nastalemu katastru danes brez najmanjšega zadržka pripisujemo oznako prvovorstnega arhivskega gradiva in kulturnega spomenika v evropskem okviru, saj v ostali Evropi v času nastanka ni imelo enakovrednega zgleda.