-
»Zasenčenje luči je mnogim voznikom motornih vozil še vedno zamotan problem«
V šestdeseta leta prejšnjega stoletja segajo začetki množične motorizacije, kar je sovpadalo z gradnjo novih cestnih odsekov in načrtovanjem prvih avtocestnih kilometrov. Povečan promet je, skupaj z drugimi razlogi, povzročal številne smrtne žrtve na cestah. Eno izmed večjih težav v tistem času so predstavljale prižgane dolge luči, ki so slepile tako voznike motornih vozil kot tudi druge udeležence v prometu. V izogib temu je bila namenjena posebna kampanja, ki je želela preprečiti takšno obnašanje voznikov in jih ozavestiti, da na cesti nismo sami in da je zato treba zasenčiti luči. Poudarek je bil predvsem na nočni vožnji.
-
Dali so mu piti črno olje
Goriškega rodoljuba, skladatelja, organista in zborovodjo Lojzeta Bratuža (1902–1937) so fašisti 27. 12. 1936 po pevskem nastopu njegovega zbora v Podgori prisilili piti mešanico strojnega olja in bencina. Poldrugi mesec kasneje je umrl. Dokumentov o barbarskem napadu v Arhivu Republike Slovenije ne hranimo, pač pa naši dokumenti izpričujejo širši javnosti verjetno manj znan odziv italijanskih lokalnih oblasti na njegovo smrt. Ohranjeni dokumenti namreč pričajo o načrtih goriške kvesture za varovanje pogrebne slovesnosti, ki kažejo na velik strah italijanskih oblasti pred nemiri. Nadzorovali so tudi grob, saj so se bali razvoja Bratuževega »kulta«.
-
Iz življenja v Himalaji
Prva »jugoslovanska« himalajska odprava (I. JAHO) je bila najdaljša slovenska odprava. Trajala je od marca do avgusta 1960, saj so njeni člani tja in nazaj potovali z ladjo. Odprave se je udeležilo sedem slovenskih alpinistov. Osvojeni so bili vrhovi Baraltoli (5720 m), Trisul II (6690 m) in Trisul III (6270 m). Arhiv v fondu Planinske zveze Slovenije hrani dokumentacijo in fotografije z odprave. V arhivaliji meseca je predstavljeno njeno potovanje in nekaj utrinkov iz vsakdanjega življenja alpinistov.
-
»… in so se vrnili domu brez zdravniške preiskave …«
Ob koncu 1. svetovne vojne se je razpasla »španska« gripa, ki je na Slovenskem vzela okrog 6000 življenj. Epidemija je bila pri nas kratkotrajna, morda tudi zaradi ustreznih ukrepov. Vlada nove Države SHS je zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni z uradnim razglasom sredi novembra 1918 zapovedala obvezen zdravniški pregled vseh s front se vračajočih posameznikov in posameznic in tudi tistih, ki so se že vrnili, pa niso bili pregledani. Uveljavitev ukaza je bila naložena nižjim oblastnim organom. Razglas enega od njih, ljubljanskega mestnega magistrata, hranimo v Arhivu Republike Slovenije.
-
Rodbina baronov Müller-Hörnstein v gradivu Arhiva Republike Slovenije
Arhiv Republike Slovenije je leta 2018 kupil po obsegu majhno, po vsebini pa izjemno zanimivo zbirko arhivskega gradiva, ki naj bi se ohranilo v dvorcu Vransko. Kljub temu, da zbirka obsega le osem kosov, pisanih na pergament in papir, pa gradivo obsega obdobje med letoma 1239 in 1831. Med najbolj zanimive in hkrati povedne dokumente o rodbini Müller-Hörnstein sodi listina o preverjanju prednikov (tako imenovana Ahnenprobe), ki je bila spisana na Dunaju leta 1806.
-
Kolemonov žegen
Ljudsko izročilo nam je ohranilo »učinkovito obrambo« pred raznimi nesrečami in med takimi »orožji« je bil tudi Kolemonov žegen. Izvirnik naj bi bil napisan v latinščini, razširil se je po nemškem prostoru, v prevodu in jezikovno prirejen pa z današnje avstrijske Koroške na celotno slovensko ozemlje. Gre za skupek zarotitvenih molitev, obrazcev, čarodejnih besed, vraž in napotkov, kako pridobiti naklonjenost nadnaravnih bitij, da se ljudem ne bi zgodile nesreče in bi bili uspešni pri pridobivanju zemeljskih dobrin.
-
Pesem Ivana Cankarja, posvečena Alojziji Štebi
Z Ivanom Cankarjem smo se v rubriki Arhivalija meseca doslej srečali že dvakrat: marca 2011 smo predstavili cenzorsko poročilo v zvezi z uprizoritvijo Cankarjevih Hlapcev, avgusta 2013 pa kazenski spis, ki je povzel, kako si je Cankar zaradi predavanja Slovenci in Jugoslovani leta 1913 prislužil teden dni ječe. Tokrat predstavljamo eno do njegovih muz, ki ji je na morda nekoliko banalni pisni podlagi (razglednici z motivom šentjakobske cerkve v Ljubljani) napisal izvirno posvetilo.
-
Dr. Mirko Černič in 90. obletnica odprtja mariborskega sanatorija
Primarij dr. Mirko Černič se je na medicinskem področju uveljavil kot zdravnik - kirurg, organizator, znanstvenik, predavatelj in publicist. Njegov največji dosežek je bil zagotovo prvi namensko zgrajeni sanatorij v Mariboru, ki ga je sam načrtoval in financiral gradnjo. Od odprtja sanatorija je letos minilo 90 let.
-
Bojan Adamič – med fotografijo in filmom
Bojan Adamič je eden najbolj znanih slovenskih skladateljev na področju zabavne glasbe 20. stoletja. Bil pa je tudi velik ljubitelj fotografskega in filmskega ustvarjanja. V Arhivu RS že nekaj let hranimo več kot 60 njegovih filmov, pred kratkim pa je Adamičeva hčerka Alenka arhivu podarila še 1559 diapozitivov z različno tematiko. Glede na količino in odličnost smo se odločili, da bodo diapozitivi uvrščeni v posebno zbirko, nekaj primerkov Adamičeve fotografske ustvarjalnosti pa predstavljamo kot arhivalijo meseca.
-
Mestni arhivar Vladislav Fabjančič na življenjskem razpotju
Prošnja mestnega arhivarja Vladislava Fabjančiča, naslovljena na ljubljanskega župana Vladimirja Ravniharja septembra 1935, je zanimiva v dveh ozirih. Najprej je to zgodba njegovega službovanja – sam jo poimenuje zadeva mestnega arhivarja, ki daleč presega usodo običajnega mestnega uradnika. Spopadanje s težavami vse od nastopa leta 1923, zlasti pa mučni zapleti po letu 1933, narekujejo izrazito oseben ton zapisa, ki je bralcu privlačen, hkrati pa sili h kritičnemu pretresu zapisanega.
-
»Čas mojega skrivanja je bil zelo dolg …«
Poraz je navadno težko sprejeti. Tako v Evropi kot Aziji mnogi vojaki iz vrst premaganih vojská niso takoj sprejeli dejstva o koncu druge svetovne vojne. Prve mesece in celo leta je bilo kar nekaj takšnih posameznikov, pa tudi enot, ki so bodisi z gverilskimi napadi ali zgolj s skrivanjem vodili svoje »zasebne« vojne še dolgo po formalnem koncu sovražnosti. Med najbolj znane take primere sodijo japonski častniki in vojaki; zadnji med njimi so se v jugovzhodni Aziji predali leta 1974. Nekdanji domobranec Janez Rus se je skrival še nekaj let dlje.
-
Začetki usposabljanja gluhih in gluhonemih s Kranjske in Koroške
Letos bo minilo 120 let od začetka delovanja Kranjskega ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani. A skrb za usposabljanje gluhonemih otrok sega vsaj v dvajseta leta 19. stoletja. Septembra 1829 so prve štiri gojence, dva s Kranjske in dva s Koroške, pospremili v Linz in avgusta naslednjega leta je direktor tamkajšnje šole Michael Bihringer kranjskim deželnim oblastem poročal o napredku gojencev v njihovem prvem šolskem letu.
