Varnost cestnega prometa

V zadnjih letih je Slovenija na področju varnosti cestnega prometa dosegla velik napredek. Zelo se je zmanjšalo število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah. Eden izmed pomembnejših dejavnikov za to je sistematično in načrtno delo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu.

Prelomni koraki na tem področju so se začeli v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil pri takratnem Državnem sekretariatu za notranje zadeve ustanovljen poseben referat, nato koordinacijski odbor oziroma komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Razvoj prometa in prometnih sredstev je privedel do povečane uporabe osebnih vozil, ta pa do porasta števila žrtev v prometu. Z namenom uskladitve delovanja vseh deležnikov – na eni strani udeležencev v prometu, na drugi strani pa številnih organizacij od policije, ministrstev za notranje zadeve, promet in šolstvo ter civilnih iniciativ, ki bi lahko prispevali k varnosti v cestnem prometu – je bil 22. decembra 1971 ustanovljen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kot samostojen organ je deloval do konca leta 2006, ko je postal del Direkcije Republike Slovenije za ceste, od leta 2010 pa je del Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.

Naloge in dejavnosti sveta so ves čas ostale enake. Obravnava in proučuje cestno-prometno problematiko ter podpira znanstveno in raziskovalno delo na področju varnosti cestnega prometa. Pospešuje prometno vzgojo udeležencev v cestnem prometu, usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo, nudi strokovno pomoč občinskim in medobčinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter usklajuje njihovo delo pri organizaciji in izvedbi prometno vzgojnih dejavnosti. Izdaja prometno vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometno vzgojo prek sredstev javnega obveščanja ter predlaga ukrepe za izboljšanje njihove varnosti.

V šestdeseta leta prejšnjega stoletja segajo začetki množične motorizacije pri nas, kar je sovpadalo z gradnjo novih cestnih odsekov in načrtovanjem prvih avtocestnih kilometrov. Posledično je povečan promet, skupaj z drugimi razlogi, povzročal številne smrtne žrtve na cestah.

Eno izmed večjih težav v tistem času so predstavljale prižgane dolge luči, ki so slepile tako voznike motornih vozil pred vozečimi vozili kot tudi druge udeležence v prometu. Posledica tega je bilo obračanja zrcala, njegovo zastiranje z roko, upogibanje ali drugačno spreminjanje običajne drže za volanom, da bi se vozniki izognili močnemu blesku. V izogib temu je bila namenjena cela kampanja, ki jo je vodila Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu Ljudske republike Slovenije. Njen namen je bila preprečitev takšnega obnašanja voznikov in ozaveščanje, da na cesti nismo sami in da je zato treba zasenčiti luči. Poudarek je bil predvsem na nočni vožnji.

V posebej za to izdani brošuri je bila med drugim predstavljena tudi statistika prometnih nesreč; v letu 1960 se je zgodilo 46 nesreč zaradi nezasenčenih luči. Od tega je ena oseba v motornem vozilu umrla, 29 oseb je bilo telesno poškodovanih zaradi vožnje z motornim vozilom, 2 kolesarja sta bila poškodovana, 14 nesreč pa je povzročilo le materialno škodo. V nadaljevanju je bilo poudarjeno, da si ponoči s pravočasnim zasenčenjem luči prihranimo jezo, nejevoljo in razburjenje ter s tem ne ogrožamo drugih. Obenem pa dokažemo, da znamo upravljati vozilo, da smo dorasli organiziranemu redu v cestnem prometu, smo odgovorni in se lahko prilagodimo družbenim potrebam in zahtevam cestnega prometa. V omenjeni brošuri je bil izpostavljen tudi pomen oči kot našega najobčutljivejšega in najdragocenejšega organa, ki ga moramo varovati in preprečiti zaslepljenost, ki ima pogosto hude posledice – od izgube prisebnosti, nenadne spremembe smeri vožnje do prometne nesreče. Voznike so želeli ozavestiti z istimi besedami kot danes – na cesti nismo sami, varujmo tuje in svoje življenje, saj ima življenje prednost.

Današnja statistika prometnih nesreč, ki je objavljena na spletnih straneh Policije, kot vzrok nesreč ne navaja več nezasenčenih luči. Glede na današnjo prometno infrastrukturo in napredek v avtomobilski industriji so takratne težave skoraj neopazne. Zasenčenje luči je pri modernejših avtomobilih že samodejno, zagotovo pa s tem povezane nesreče niso popolnoma izginile, le statistika jih beleži pod drugimi kategorijami prometnih nesreč oziroma vzrokov zanje.

Vizija Javne agencije za varnost prometa je »nič« prometnih nesreč. Da bomo ta cilj dosegli, bo poleg ozaveščanja ljudi o varnosti v cestnem prometu potrebna tudi ozaveščenost vsakega posameznika, da na cesti res ni sam – slogan iz šestdesetih let prejšnjega stoletja je tako aktualen še danes in vedno bo.  

Maja Povalej